Intervju: Dr. Matej Tušak
Dr. Matej Tušak je najbolj znan slovenski športni psiholog, ki delo na tem področju opravlja neprekinjeno že preko 20 let. V tem času je s svojim delom pomembno zaznamoval pristop in obravnavo vrhunskega športa. Poleg opravljanja profesorskega poklica na Fakulteti za šport v Ljubljani je aktiven tudi na množici drugih področij, vselej pa je rdeča nit njegovega dela športna psihologija, ki ga je zaznamovala že v otroštvu. Na pobudo jadralcev Tomaža Čopija in Mitje Margona je leta 1996 zaoral ledino na področju profesionalnega pristopa v jadranju in še danes individualno sodeluje z najuspešnejšimi slovenskimi jadralci. Slušatelji ga poznajo po vselej zanimivih predavanjih, športniki po njegovi neverjetni pripravljenosti in želji pomagati, drugi pa ste vabljeni k branju pričujočega intervjuja. Za vse zanimive zgodbe je bilo prostora seveda premalo, a vseeno upamo, da boste uživali v branju enako, kakor smo mi v pogovoru. …
Kaj vas je navdušilo za področje športne psihologije?
Navdušilo me je to, da je bila od mojega šestega leta naša hiša polna športnikov – moj oče (dr. Maks Tušak, op. a.) je bil prvi, ki se je ukvarjal s športno psihologijo. K njemu so zahajali smučarji skakalci, biatlonci, košarkarji, kajakaši, strelci, judoisti … Teh športnikov je bilo toliko, da so dejansko čakali v vrsti spodaj v dnevni sobi. In živeti vse svoje dotedanje življenje, obkrožen s svetovnimi prvaki je bilo seveda zelo atraktivno. …
Vaša zaposlitev je opravljanje profesorskega poklica na Fakulteti za šport, kje ste nosilec predavanj Pedagoška psihologija, Psihologija in Psihologija športa. Kateri predmet vam je najljubši in zakaj?
To je seveda Psihologija športa, saj se s tem ukvarjam tudi poleg profesorskega poklica pri delu s športniki, prav tako pa poskušam bistvene elemente implementirati tudi v svoje aktivnosti zunaj področja čiste športne psihologije – pri delu s podjetniki, menedžerji, podjetji, kjer pomagam pri selekcioniranju njihovih potencialnih kadrov za menedžerje, ki jih potem usposabljam na področju tako imenovanih “mehkih spretnosti”, razvoja kompetenc za obvladovanje stresa, obvladovanje časa, komunikacijskih spretnosti, procesov motiviranja itd. …
Laična javnost vas vsaj prek vašega dela in množice intervjujev pozna kot priznanega športnega psihologa, ki je in še vedno zelo uspešno sodeluje z največjimi imeni slovenskega športa. Kakšno poslanstvo pa občutite kot profesor?
Prva in osnovna stvar, ki je po mojem mnenju bistvena, je ta, da veš in razumeš, da si tu zaradi študentov. S tem nimam nikoli problemov – od tega, da sem na razpolago študentom kadar koli in ne samo takrat, ko potrebujejo strokovno pomoč v zvezi z vajami, predavanji. …
Tekom svojega sodelovanja z jadralci ste ta šport torej kar dobro spoznali – kje vidite specifike jadranja v primerjavi z drugimi športi?
Gre predvsem za šport, ki je v veliki meri šport intelektualcev. Zakaj? Ker je bolj kot kje drugje potrebna inteligentnost in široke intelektualne sposobnosti, sposobnosti predvidevanja, pravilnega odločanja ipd. …
Več si lahko preberete v 189. št. revije Val navtika.
