Intervju – Borut Butinar, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran
…Lahko okarakterizirate mlade, ki se vpisujejo na pomorsko šolo? Kakšni fantje so to?
BB: Gre za fante, ki si upajo tvegati, ki iščejo ideale, ki si želijo nekaj novega in ki so pripravljeni iti v svet. Lahko rečemo, da je to profil naših dijakov.
Se na šolo vpisujejo samo fantje ali tudi dekleta?
BB: Na šolo se res vpisujejo pretežno fantje, imamo pa v zadnjem obdobju vsako leto tri do štiri dekleta. Slednje zaradi jahtinga in turističnih ladij, na teh dveh sektorjih se iščejo tudi dekleta, kar se tiče trgovskih in tovornih ladij, kapetank na njih res ni.
Se srečujete pri vpisu v prvi letnik z omejitvami?
BB: V zadnjih treh letih se srečujemo z omejitvami, dejstvo pa je, da če bi uspeli še malo povečati vpis, bi lahko vpisovali v dva oddelka.
S katerih koncev Slovenije prihajajo dijaki, iz kontinentalnega ali obalnega dela?
BB: Okoli 40 % jih prihaja iz obalne regije, okoli 60 % pa iz ostalega dela Slovenije. …
…Kaj menite, kdaj je bil večji izziv ravnateljevanja na pomorski šoli, danes ali pred 70 leti?
BB: Ker je pomorska šola specifika v slovenskem prostoru in ker je slovenska država šele s priključitvijo Primorske dobila izhod na morje in s tem obmorsko lego, je biti ravnatelj pomorske šole vedno težko. Ker je to borba. Proti državi, proti vsem ostalim, ki ne živijo ob morju. In tu smo v manjšini. Ravnatelji pomorskih šol in zaposleni v pomorstvu so se vedno trudili dokazovati, kako pomembna je pomorska usmeritev za identiteto Slovenije. Žal pri tem nismo bili vedno najuspešnejši. Treba je biti objektiven in povedati, da imamo v pomorstvu v zadnjih 30 letih krizo in da so nujno potrebne spremembe. Pomorstvo je dalo veliko slovenski državi, nastanek pomorske šole je pogojeval tudi nastanek Luke Koper, nastanek Splošne plovbe, razvoj ladjedelništva, ki je tudi zamrlo, razvoj turizma. Vse to je nedvomno tudi zasluga pomorske šole. Naša država je veliko dobila od slovenskega pomorstva, v zadnjih 30 letih pa je zanj veliko premalo naredila.
Katere so najkritičnejše točke in kje vidite rešitve?
BB: Ključna težava slovenskega pomorstva ni meja s Hrvaško. Je še bistveno kaj drugega. Treba je vzpostaviti in zagotoviti dobre pogoje za pomorsko izobraževanje. Treba je začeti propagirati pomorske poklice. Tega so se vse pomorske države že zdavnaj zavedle in ustanovile sklade, s katerimi financirajo prakso za svoje bodoče pomorce tako v toku izobraževanja na srednji šoli in fakultetah kot po samem končanju študija. Zakaj so se odločile za ta korak? …
Več si lahko preberete v posebni prilogi 217. št. revije Val navtika.
