Igor Lah

Predsednik Jadralne zveze Slovenije, uspešen poslovnež, sommelier 3. stopnje, ljubitelj moderne umetnosti.

Šest mesecev ste na čelu Jadralne zveze. Zagotovo ste se v tem času že podrobnejše seznanili s problemi in delovanjem zveze. Kakšne vtise imate?

Šest mesecev je bila doba, ko sem se seznanil z ljudmi, ki so prisotni pri delovanju zveze. Spoznaval sem njihove poglede in želje. Spoznaval sem, kako zveza deluje in kaj bi se lahko še izboljšalo. V tem času so se seveda pokazali tudi problemi, a smo jih nekaj uspešno rešili. Morebiti ne na zadovoljstvo prav vseh, na zadovoljstvo velike večine pa.

Na splošno vidim večino rešitev v tem, da bi se zvezi in slovenskemu jadranju povečala prepoznavnost in jadranje bolj približalo širokim množicam. Zdi se mi pomembno, da jadranje resnično postane nacionalni šport ter da zveza dodatno podpre olimpijsko jadranje. To si s svojimi fenomenalnimi uspehi tudi zasluži.

Delo strokovnih sodelavcev je dobro, seveda pa se vedno lahko še kaj izboljša.

V času krize ste prevzeli dokaj nehvaležno funkcijo. Ste zatekli težavno stanje?

Z nekakšnimi nerazčiščenimi zgodbami iz preteklosti se ne želim kaj preveč obremenjevati, temveč sem svoje delovanje usmeril v boljšo prihodnost.

Kako ste začeli z delom? Kaj ste storili najprej, ko ste se kolikor toliko seznanili s stanjem?

Ko so me povabili na to funkcijo, praktično nisem v tej sferi »jadralske zgodbe« skorajda nikogar poznal. Na prvo sejo izvršnega odbora sem padel kot padalec. Najprej so se vsi predstavili, da sem sploh vedel, kdo je kdo.

Moj prvi cilj je bil takoj sprejeti letni proračun za leto 2009, ki ga ob mojem nastopu, torej maja in tik ob začetku jadralske sezone za tekoče leto še ni bilo. S tem smo dosegli regularnost nadaljnjega delovanja zveze. Vesel sem, da je bil sprejet s stoodstotno večino glasov.

Ker je strokovnim organom v juniju potekel mandat, je bilo izredno pomembno tudi čim prej imenovati nove organe. Preden smo novo sestavo imenovali, sem poprosil vse jadralne klube za predloge za posamezna strokovna telesa, s posameznimi kandidati pa sem nato zaradi boljšega medsebojnega poznavanja osebno opravil intervjuje. Organi zveze so bili nato na seji izvršnega odbora imenovani. Menim, da so v odbore imenovani kompetentni ljudje. V telesa bi si želel vključiti še koga, ki ga jadranje zanima. Menim namreč, da bi bilo dobro ustvariti čim večjo bazo strokovnjakov, ki jih jadranje na ljubiteljskem ali športnem področju zanima.

Kaj bi še izpostavili v letošnjem delovanju zveze?

Pomemben korak naprej smo naredili tudi s tem, da smo okrepili službo za stike z javnostjo, saj želimo s tem izboljšati prepoznavnost jadranja v Sloveniji.

V septembru smo v Portorožu organizirali regato RC 44. Udeležili so se je najboljši jadralci na svetu. Odzivi so bili naravnost odlični. Na primer, Russell Coutts mi je po regati rekel, da je bila naša regata zanj najboljši dogodek v letošnjem letu. Teh pozitivnih ocen sem vesel, še zlasti zato, ker smo imeli za organizacijo izredno malo časa. V dveh do treh tednih smo z Marino Portorož in Yachting Clubom Portorož opravili skoraj nemogoče delo. Ker sta ta dva partnerja v projektu odigrala izredno pozitivno vlogo, bi se jima tudi ob tej priložnosti rad prijazno zahvalil.

Prepoznavnost jadranja je treba vzdigniti še s kakšnimi drugimi akcijami. Ob udeležbi na vrhunski regati, kot je bila ta, ki smo jo organizirali v Portorožu, bi se slovenski jadralci morali udeleževati tudi pomembnih in odmevnih svetovnih regat.

Katere regate imate v mislih?

Zdi si mi pomembno, da bi poskusili sodelovati tudi na Volvo Ocean Race, kljub temu, da so priprave na takšno regato zahtevne, težavne in da trajajo dolgo časa.

Dogovori v to smer že tečejo, saj sem se v zvezi s tem že pogovarjal z Mikeom Reardonom (Seaway), ki je kupil jadrnico Ericsson 1, ki je na tej znameniti regati že sodelovala. Z ekipo že pripravljajo projekt udeležbe na tej znameniti tekmi. Na naslednjo sejo izvršnega odbora imam namen v posebni točki z drugimi člani doreči možnosti čim večje podpore temu projektu.

Vaš mandat bo trajal do leta 2013. Kakšni so načrti in cilji za to obdobje?

Teh je kar nekaj. Na zadnji seji smo potrdili sklep, da bomo začeli z aktivnostmi, da bo jadranje uvrščeno v učni program osnovnih šol v obliki šole v naravi. Podobno, kot je sedaj smučanje. Naša želja je, da bi osnovnošolci vsaj teden na leto spoznavali morje, jadranje in morsko biologijo.Menim, da bi bil takšen teden z multidisciplinarno vsebino za Slovence kot pomorski narod pomemben.

Komisija za izobraževanje pelje tudi Program usposabljanja, ki se že financira iz evropskih skladov. Gre za program usposabljanja učiteljev jadranja, inštruktorjev jadranja in učiteljev ter inštruktorjev jadranja na deski.

Kadre je treba nenehno izobraževati in tako povečati število ljudi, ki lahko poučujejo.

Naslednji projekt, za katerega mislim, da bi bil za slovensko jadranje še kako koristen, je, da bi dobilo svoj jadralni center na obali. Pred nekaj dnevi sva o tem govorila s podpredsednikom Jadkom. Možnosti v zvezi s tem se odpirajo.

Kje bi bil ta center?

Ideja oziroma pobuda prihaja iz Ankarana, kjer želijo imeti center, ki bo vključeval tudi druge vodne športe, na primer veslanje.

Bo ob tem centru na obali zraslo tudi kaj na celini? Na primer, kakšen manjši center ob kakšnem jezeru?

Mislim, da za zdaj tega ni realno pričakovati. Menim, da se tako razširjen projekt niti kadrovsko niti finančno ne bi izšel.

Veliko zahtevnih ciljev za štiriletni mandat ste si zastavili, mar ne?

Res je. Ciljev je kar nekaj. Že če nam v tem kratkem času uspe samo eden, bomo zmagali. Če uspeta dva, pa bo verjetno več kot dovolj in bom mandat po štirih letih več kot zadovoljen lahko prepustil nasledniku.

Kako se bo vse to financiralo? Časi niso rožnati, zasledil sem, da nekoč velik sponzor sedaj sodeluje le s simboličnim zneskom. Kaj lahko klubi poleg povišanja članarine še pričakujejo?

Članarine ne bomo dvigovali, oglaševanje pa za 50 %, kar pa je še vedno zanemarljivo. Sedaj našo dejavnost, to je mladinsko, športno in olimpijsko jadranje, večinoma krijemo iz državnih sredstev, kar pa glede na absolutni znesek, ki ga zveza pridobi iz tega naslova, praktično ne predstavlja veliko. Nekaj malega gre iz teh sredstev tudi za operativno delovanje zveze, za kakršne koli druge dejavnosti tega denarja namreč ne smemo porabiti. Za vse dodatne naloge bomo morali najti druge vire.

Že oblikujete proračun in program za leto 2010?

Na zadnji seji je bil predstavljen proračun za leto 2010. Na novembrski seji izvršnega odbora bomo predračun dokončno oblikovali in ga nato še letos potrdili na skupščini. To se sicer sliši kot formalnost, a je nujno potrebno opraviti pravočasno za normalno delovanje v prihodnjem letu.