Hallowind jadrija

Letošnja zadnja regata je bila ponovno Hallowind, prav tako kot lansko leto, vendar z razliko mesta tekmovanja za okoli 500 kilometrov bolj južno. Letošnji Hallowind se je odvijal na Jadriji pri Šibeniku, tako kot že nekaj regat poprej, vključno z državnim prvenstvom Hrvaške. Tekma je bila organizirana za noč čarovnic, ki so prinesle tudi veter.

Pred regato je bila ponovno odlična napoved za tri dni, čeprav smo glede na letošnjo sezono vsi napoved vzeli z rezervo. V letošnji tekmovalni sezoni je bila to edina izpeljana veljavna regata, ki je štela za Adria pokal v slalomu, poleg hrvaškega državnega prvenstva, ki je bil malo zavit v pravilnik in z najnižjo dovoljeno mejo vetra s celo kopico protestov ter na koncu neveljavnim malim finalom. Tokrat je bila napoved juga od dvajset do štirideset vozlov prvi dan, ter naslednja dva dneva od petnajst do petindvajset vozlov. Ker prve napovedi, še zlasti v južnem vetru, nisem vzel resno, sem doma pustil najmanjše jadro North Sails Warp 5,4 m2 ter vzel samo 6,8 in 7,8 m2 ter največjo desko. Takoj ob prihodu na mesto tekmovanja mi je bilo žal! Pihal je jugo s sunki do 40 vozlov, običajno pa od 25 do 30 vozlov. Večina tekmovalcev je sestavljala jadra med 5,4 in 6,2 m2. Meni ni preostalo drugega, kot da sestavim jadro 6,8 m2 in prejel sem precej začudenih pogledov s strani avstrijskih in čeških tekmovalcev, čeprav sem sam vedel, da bo štart regate glede na dalmatinsko hitrost zamujal in da bo veter padel za vsaj od 5 do 8 vozlov, kar je že sprejemljivo za mojo opremo. Na štartu je bilo prijavljenih malo manj kot štirideset tekmovalcev, tudi iz tujih držav, saj tekmovanje vsako leto šteje za Super Cup, tako da so prvi dan tekmovalce razdelili v štiri kvalifikacijske skupine. Prvi štirje iz skupine so se uvrstili v naslednji krog po turnirskem sistemu. Prvi dan sem vse regate odpeljal solidno in se uvrstil v finale, ki pa ga nismo uspeli odvoziti, saj se je že bližala tema. Nadaljevali smo naslednji dan, najprej s finalom, kjer sem slabo štartal, a dobro obračal in se pred zadnjim obratom vozil na šestem mestu ter na obratu videl petega v vodi, zato sem zavil na vso silo, a na izhodu malenkost s hrbtom udaril v val, se zaustavil in zdrsnil na osmo mesto. Ker je tekmovanje dolgo trajalo, so drugi dan vse skupaj skrajšali in naredili tri skupine ter pozneje mali in veliki finale. Tako smo vozili tudi tretji dan, kjer sem na koncu imel že precej majhno opremo in sem bil vetrovno precej podhranjen, zadevo pa sem še dodatno pokvaril s slabimi štarti, ki jih nisem bil vajen. Štartalo se je s kopnega, direktno na štartno črto, ki je bila precej kratka, tako da v primeru slabega vetra z manjšim jadrom nisi mogel pobegniti, za povrhu pa je bilo regatno plovilo jadrnica, ki je dodatno pobirala veter na štartu ter ustvarjala luknje. Na regatnem polju se je vozilo po velikem “chopu”, ki se je odbijal od obale in ustvaril težke pogoje na obratih.