Ha’apai

Velika večina jadralcev, ki obišče Tongo, se ustavi samo na otočju Vava’u in od tam nadaljuje proti Fidžiju. Drugi plujejo južneje in se ustavijo samo na glavnem otoku Tongatapu, od koder nato nadaljujejo proti Novi Zelandiji. Le redki (približno sto jadrnic na leto) obišče tudi otočje Ha’apai, kar je res škoda. Ta otoška skupina je namreč nekaj posebnega in bi si zaslužila veliko več pozornosti. Zato sem sklenila, da ji posvetim nekaj strani tudi v Valu, mogoče pa bo koga izmed vas zamikalo, da se za naslednje počitnice odpravi prav tja.

Otoki Ha’apai so razen nekaterih izjem nizki in peščeni, podobni otočju Tuamotu. Dolgi koralni grebeni ustvarjajo naraven valobran, ki ustavlja oceanski val in omogoča jadrnicam plutje po popolnoma mirnem morju. Navigacija je zahtevna, saj se med otoki skriva na stotine zahrbtnih koralnih glav, ki jih ne najdemo na nobeni navigacijski karti. Tako kot v Polineziji je tudi tu nevarno jadrati, če ni idealnih pogojev (sonce visoko na nebu in za nami). Tudi zato se večina jadralcev izogiba teh voda.

Otočje Ha’apai se razprostira nekje na pol poti med otočji Vava’u in Tongatapu v smeri sever-jug, kar je pravzaprav zelo priročno, saj nam nudi veliko možnih postankov in možnost izogibanja nočni plovbi. Midva sva to pot prejadrala dvakrat, saj sva se iz Vava’u morala spustiti na južni Tongatapu, kjer je mednarodno letališče, da bi od tam odletela na Novo Zelandijo. Po povratku iz Aucklanda pa sva se vrnila na sever, ker ima Vava’u eno najbolj varnih sidrišč v primeru ciklona…

Več si lahko preberete v 226. št. revije Val navtika