Gof

Upam si trditi, da je za ribolova željne jadralce, ki v poletni sezoni plujejo na daljših poteh, lov na gofe v marsičem skorajda idealen izziv. Zakaj? Ker jih najbolj uspešno lovimo prav v »top« jadralni sezoni. Ker jih lovimo s panolo s hitrostjo med 2 in 5 vozlov, kolikor jadrnice pogosto plujejo. In ne nazadnje, ker so atraktivne in borbene ribe, ki pa se jih da uloviti tudi s povprečno, torej cenejšo ribiško opremo.

Gof je velika, gibčna in hitra riba, ki je zaradi teh odlik in tudi zaradi oblike telesa naravnost odličen plavalec. Ima podolgovato, vretenasto in močno telo, ki se zaključuje z vitkim repom. Glavo ima nekoliko grbasto in z rahlo izbočenim čelom. Gofi po plenu šavsajo z izredno močnimi čeljustmi, zanimivo ob tem pa je, da v gobčku nimajo zobkov, temveč zelo hrapavo ustno votlino, iz katere se plen le stežka izmuzne.

Gofi so tudi lepe ribe, zgoraj sivo modre, po trebuhu pa sivo srebrne barve. Na srebrnih, nekoliko sploščenih bokih jih krasi črta. Telesa imajo obrasla z drobnimi lesketajočimi luskami. Mladi gofi so nekoliko rumenkaste barve.

Gofi so ribe, ki zelo hitro rastejo, saj je na primer sedemletnik težak že okoli 20 kg. Odrasli primerki v Jadranu zrastejo do 1,5 metra in celo preko 50 kg. Mrestijo se sredi pomladi, živijo okoli 15 let, spolno pa dozorijo okoli tretjega leta.

Življenjski prostor

Gofi so pelagične ribe ali ribe odprtega morja. Živijo v celotnem Sredozemskem morju, ob vzhodnem Atlantiku, pa vse od južne Anglije do juga Afrike. Prisotni so tudi v Indijskem in Tihem oceanu.

Najpogosteje se zadržujejo v globinah med 15 in 70 metrov, v lovu za hrano pa radi zaidejo do površja in celo do 300 metrov globoko.

Kot vse pelagične ribe, so tudi gofi v nenehnem gibanju. V Jadransko morje v večjih jatah priplujejo spomladi in v začetku poletja. Sredi poletja se te jate razdelijo v manjše skupine, ki štejejo od 2 do 10 primerkov. V tem času se radi zadržujejo (križarijo) v okrožju, velikem nekoliko milj.

Gofi svoje gibanje in zadrževanje uravnavajo tudi glede na temperaturo morja. Pozimi se zadržujejo v večjih globinah, v sredini poletja pa se približujejo obalam. Obali se po navadi približajo v maju, ko temperatura morja naraste na okoli 18 ºC.

Najlažje jih je najti ob strmih zunanjih obalah otokov, ob sikah in v bližini potopljenih ladij.

Na Jadranu so najboljša lovišča za gofe v srednjem in južnem Jadranu, največ pa jih ulovijo ob Lastovu, Palagruži, Visu, Hvaru, Šolti, Drveniku in v bližini Kornatov.

Prehrambne navade

Gofi so izrazite roparice, ki se hranijo z manjšimi ribami (sardele, skuše, ciplji, iglice …) in glavonožci. Svoj plen napadajo v jatah in brez oklevanja.

Posebnosti

Gofi so zelo radovedne ribe. Čeprav svoj plen napadajo brezkompromisno, pa se znajo do vab na trnkih obnašati skrajno plaho in previdno. Na trnek ujeti gofi so vsega upoštevanja vredni borci.