Gof

Kot je omenil že kolega, ki bo obdelal lov nad gladino, se bom jaz dotaknil lova s podvodno puško pod gladino na različne vrste rib, kakšno bomo rekli o tehnikah podvodnega ribolova in opremi, ki je poleg fizične pripravljenosti lovca bistvena za uspešen lov. Velika razlika je med ribolovom z barke ali obale in podvodnim ribolovom. Ob srkanju hladne pijače v senci in spuščeni vabi v morje je ribolov lahko dosegljiv večini morjeplovcev, kako uspešni bodo in so, pa je napisano v prejšnjem članku. Podvodni ribolov velja za nevaren šport, mogoče ne toliko nevaren kot ekstremen. Gibljemo se v mediju, ki nam ni pisan na kožo, tukaj so še pritiski, dnevno počutje in bolezni. Na splošno velja, da se zdrav človek lahko potopi na 10 do 12 metrov, to pa je globina, ki vsaj v poletnih mesecih lahko da rezultate. Dobri lovci se potapljamo in lovimo do globine 30 metrov, odlični lovijo že na globinah 50 metrov. Kaj pomeni loviti? Ni dovolj samo potop na določeno točko-globino. Tam se je potrebno zadržati čim dlje časa, si najti primeren zaklon, počakati ribo, jo ustreliti in se z njo vrniti na površino. Potrebno je biti zbran v dobri fizični in psihični kondiciji in predvsem poslušati svoje telo, kako se odziva na vse te dejavnike. Pri lovu na gofa in vse sorodne pelagične ribe so dejavniki, ki sem jih naštel, ključnega pomena za uspešen in varen lov. Kot je že kolega omenil, je gof poleg tune ena najbolj agresivnih rib Jadrana. Živi v večjih ali manjših jatah (manjši primerki), večji pa so bolj samotarji. Običajno se nahajajo na zunanjih plitvinah, strmo se spuščajočih ob rtih, redkeje sredi morja (lov v modro), tako kot tuna. V toplem delu leta prihajajo tudi bližje k obali. Na področju, kjer lovijo, je običajno veliko manjših rib, sardelic, ušat, šnjurov … Le-te so zbrane v zgoščeno skupino. S strani, kjer jih lovijo gofi, ima skupina običajno precej oster rob (držijo primerno razdaljo od gofov ali kakšne druge roparice). Kot večino pelagičnih rib, rib roparic, tudi gofa lovimo tako, da ga zvabimo k sebi in mu vzbudimo radovednost. Lovimo ga lahko s tako imenovanim lovom – čakanjem v modrem (blue water hunting) ali pa s čakanjem na kakšni skali med algami na dnu in robovih, kjer se dno hitro in strmo ruši v veliko globino. Čeprav se zadnje leto ali dve to vsaj po mojih izkušnjah kar spreminja. Lanski in letošnji gofi v težah od 7 do 18 kg, ki smo jih lovili, so spremenili navade gibanja. Med 7. in 11. uro dopoldne sem jih lovil pretežno na algastem dnu, popoldne in proti večeru pa na skalnatih previsih. Velikokrat se zadržujejo na istem terenu kot zobatci. Je pa skoraj pravilo, da se zobatec ob prihodu gofa vedno skrije oziroma umakne. Gre za preprosto hierarhijo po velikosti in moči. Doživel sem, ko so gofi v zelo kratkem času pobegnili iz teritorija, kjer sem lovil zaradi treh, po moji oceni vsaj 100-kilogramskih tun, ki so priplavale mimo. Pri lovu na gofa ni potrebno, celo ni priporočljivo, da smo popolnoma skriti, ker je to razmeroma velika riba in izredno agresivna. V vodi skoraj nima sovražnika, se ne prestraši velikosti lovca (ker je delno skrit in v maskirni obleki), je pa občutljiva na vibracije. Verjetno mu izdajo določeno agresivnost, zato je potrebno pod vodo delovati mirno in po možnosti brez gibanja nog in hitrih gibov glave in rok. Velikokrat se nam približa že v času padanja. Nič ne hitite, prišel bo še bližje, le mirno naprej, včasih pa pride celo od zgoraj, ko skriti čakamo zobatce, zato je priporočljivo, da preden začnemo plavati na površino, pogledamo okrog, če je v bližini kakšen gof. Skoraj vedno se giblje proti toku, kar pomeni, da se moramo mi že ob padanju na položaj pravilno obrniti, torej s tokom. Oprema, ki je nujna za lov na gofa, je, poleg ABC (maska, dihalka, plavuti) neoprenske obleke, puška dolžine vsaj 110 centimetrov z debelejšo sulico z dvema peresoma (zalusti) in dovolj močnimi gumami, da bodo kos močnemu trupu ribe. Obvezna oprema je tudi vrvica na kolutu pod puško, ki mora biti dolga najmanj 50 metrov. Ustreliti ga moramo zelo dobro.