Genova po Genovi

Genova navkljub krizi v navtičnem sektorju želi dokazati, da navtika nekaj šteje in da je pritisk jahtnega festivala v francoskem Cannesu ne bo uničil. Da bi bil njihov glas še močnejši, so organizatorji sejma rekrutirali najboljše novinarje priznanih italijanskih navtičnih revij, ki so organizatorjem pomagali pri spretni komunikaciji z mediji, s strokovno javnostjo in z ostalimi deležniki v navtičnem poslu. Kljub manjšemu obsegu razstavljenih plovil je italijanskemu navtičnemu združenju Ucina na sejmu uspelo ustvariti prijetno vzdušje, z novim direktorjem Massimom Perottijem pa je v združenju zavel tudi svež veter.

Obseg sejma se lahko primerja s tistim ob njihovih začetkih in predstavlja nekakšen ponovni preporod sejma »made in Italy«. Omenjeno navtično združenje se je pred samo izvedbo obrnilo na vse, ki bi jim pri slednji lahko pomagali; na ladjedelnice, organizatorja, razstavljavce (znotraj svojega lobija), odličen marketing in izjemno podprt PR. Vlado so pri tem izpustili, saj je ta s svojo restriktivno politiko močno »pripomogla« h krizi, ki pa se je pokazala tudi pri financiranju izvedb številnih navtičnih projektov.

Nacionalna zavest in zavedanje Italijanov, da morajo pokazati, kar znajo, sta se izkazala pri številu razstavljenih gumenjakov, ki so zasedali več kot četrtino razstavnih površin. Eden od razlogov za to je tudi njihova dimenzija. 10-metrskih, ki so nekoč veljali za velikane, ni bilo vredno šteti, saj je omenjena dimenzija dandanes povsem običajna. …

Več si lahko preberete v 194. št. revije Val navtika.