Flexiteek

Flexiteek

Val 151

V zadnjem letu me je kar precej znancev, bralcev revije in tudi naključnih sogovornikov s področja navtike spraševalo o umetnih palubnih oblogah, predvsem o tako imenovani »umetni tikovini«. Vzrok zanimanja so predvsem ugodne informacije, ki se postopoma širijo med navtiki. Seveda pa se skuša vsak tudi že prepričani sogovornik dodatno prepričati o pravilnosti mnenja in kako drugače, kot v debati, pridobiti nove informacije. Pravzaprav sem tudi sam takšen, mogoče še večji skeptik v novotarijah. Spomnim se, ko sem davno nazaj na enem od večjih sejmov prvič videl to zadevo in sem samo zamahnil z roko. Čez nekaj let sem že bolj z zanimanjem spremljal dogajanje in kmalu tudi podrobnejše spoznal to novost in jo tudi opisal na straneh Vala. Se je pa zgodilo, da sem se zalotil v pasti neznanja in pomanjkanja informacij iz nevednosti samo zaradi miselnosti »saj že vem«. Lani poleti sem še veselo razlagal, kako se Flexiteek polaga, potem pa je prva streznitev deloma prišla na enem od zimskih sejmov in na koncu še obisk pri slovenskem distributerju, ki večino Flexiteeka tudi sam položi. V nekaj letih se je tehnologija zamenjala toliko, da sem se odločil, da to novost ponovno predstavim. Pa še nekaj me je spodbudilo: informacije in grozljivi podatki okoljevarstvenikov o odmiranju deževnega gozda in starodavnih gozdov tika. In to samo zaradi človeške nečimrnosti, da mora imeti pod nogami les, ki se mu reče tik in nič drugače …

Najprej pa nekaj osnovnih informacij, kaj je to umetni tik oziroma Flexiteek (poleg tega imena se pojavljajo tudi druga podobna imena s podobnimi izdelki, vendar so prodajno manj zastopana in pri nas nepoznana). Kot prvo, to ni noben umetni tik, ampak je samo produkt sodobne kemije, ki združuje v sebi organske in anorganske sestavne dele.

To je umetni material, katerega glavni sestavini sta polivinilklorid (do 55 %) in kreda (do 25 %). Dodane so še tri druge kemikalije v manjši količini in razmerjih, ki ostajajo skrivnost proizvajalca. Končen izdelek je material, ki je popolnoma odporen na morsko vodo in vlago nasploh (vpojnost vode je 0,08 %), odporen na UV žarke (z leti rahlo potemni) in tudi dovolj trden proti mehanski obrabi. Ima odličen torni količnik (na otip malo spominja na radirko) v vseh vremenskih pogojih, kar je še zlasti pomembno za varnost gibanja po palubi. Hkrati pa je še vedno dovolj mehak in upogljiv, da se lahko oblikuje in prilagaja neravninam v vodoravni in navpični smeri.