Filipini iz ozadja

Filipini, že drugič. Glavne atrakcije smo obdelali že pred osmimi leti. Takrat še divji otok Palawan, umirjen Boracay in druge.

Manila

Manila je sicer veliko mesto, a tokratni šok je bil res precejšen. Kako hitro se spreminjajo vse azijske države in to na našo žalost.

Prvotni plan potovanja smo morali zaradi višje sile oziroma ponovno delujočega vulkana Mayon na otoku Luzon spremeniti. Dva dni zapored smo čakali na letališču, ko smo bili že na avtobusu za letalo, pa so nas obvestili, da je let odpovedan. Tako smo izkoristili prosti čas za raziskovanje tega hrupnega, umazanega in prenatrpanega mesta. Po gneči je prestolnica zelo primerljiva s kakšnim Mumbajem ali Kalkuto. Izkušnja vožnje z njihovim hitrim mestnim vlakom je bila zato nepozabna in veseli smo, da smo živi. Skozi mesto pa tako ali tako ne prideš, ker se že zjutraj naredi prometni zamašek, ki se odmaši šele pozno zvečer. Nas je pa izredno pozitivno presenetil obisk galerije za sodobno umetnost. Po zunanjosti sicer nič posebnega, a ko stopiš skozi vhodna vrata, si v coni zen. Izbor tujih umetnikov je izjemen, prav tako notranjost in izobraženost osebja.

Po še enem “uspešnem” izkoristku dneva in nakupu vseh potrebnih in nepotrebnih stvari na znani pokriti tržnici GreenHills, nam uspe spremeniti letalske karte in pobegniti iz tega mesta. Naša avantura se po štirih dneh končno prične.

Otok Cebu

Mesto Cebu City s 3 milijoni prebivalcev ni kaj prida zanimivo. Sem smo se odločili priti zaradi potapljanja z morskimi psi kitovci. Pri agenciji smo izbrali dnevni izlet na Oslob, ki slovi po tovrstni ponudbi. Prvotno je bil naš plan, da si te velike ribe ogledamo na Donsolu (na Luzonu), kjer je snorklanje z njimi manj turistično, a je narava hotela, da smo odšli na drugo, bolj turistično točko.

Po zelo zgodnji jutranji vožnji smo se postavili v čakalno vrsto za vsa navodila o tem, kaj se med plavanjem sme in kaj ne. Pogled na veliko množico ljudi, večinoma kitajskih turistov, ki jih organizirajo po skupinah je zelo odbijajoč. Prav tako spoznanje, da imajo živali v ograjenem delu in jih hranijo. Torej potop v akvarij. A ker smo si to tako želeli, smo pogoltnili tudi ta dejstva.

Končno je napočilo naše odmerjene pol ure. Skočimo s čolnička in že je tu prvi morski pes. Elegantno plava in lahko si čisto blizu njega. Odpira svoja velika usta in golta lignje, ki mu jih meče nekdo od osebja. In potem še drugi in tretji in četrti in peti … takrat pozabiš, da je okrog tebe še kup drugih ljudi. Nepozaben je občutek plavati tik ob ribi, ki tehta do 20 ton, je velika od 6 do 10 metrov in popolnoma miroljubna. Priporočam to izkušnjo, če vas pot zanese na Cebu…

Več si lahko preberete v št. 228 revije Val navtika