6. Festival sivke na Krasu

V vročih, sušnih dnevih poletja, ko zemlja žari od vročine in je zrak nad njo skoraj negiben in le rahlo trepeta, se sivka pripravlja na najpomembnejše trenutke svojega vsakoletnega cikla rasti in zorenja: na žetev.
Od zimskega obdobja mirovanja, ko se lepo obstriženi grmički, zaokroženi sami vase, upirajo burji, mrazu in včasih tudi snegu, preko pomladi, ko novi poganjki z neustavljivo življenjsko silo ozelenijo in poženeko k višku, proti nebu in soncu, do poletja, ko bujni grmi ocvetijo in se počasi obarvajo vse do temno vijolične barve neštetih odtenkov in se vsi nabrekli od dišav eteričnih olj vdajo koscem in žanjicam.
In nato, nemalo zatem, cvetovi pristanejo pri nekakšnih alkimističnih retortah, velikih, svetlečih, kovinskih posodah, kjer se pod vročim izpuhom pare spremenijo v opojne in dišeče hlape, ti pa se v hlajenih, kovinskih ceveh sodobnih alkimistov preobrazijo v eterično olje, ki sprva v obliki oljnih cinkov zaplava po značilno dišeči vodi, nato pa se zgosti v opojno dišečo tekočino.
Tu se konča prvi del poti skromne, trdožive in odporne rastline, ki je nekdaj na Krasu domovala po skritih kotičkih borjačev in so jo hišne gospodinje gojile zato, da so z njo ozirom njenimi cvetovi odišavljale kostne s posteljnino, predalnike s štumfi in kalcetami in omarice, pa tudi škrinje in ladlce z osebnim perilom, z bundantami, na primer.
Sivka n Krasu ni bila zelo opazna in tudi ne nepogrešljiva, a bila je nekako nevsiljivo prisotna, vse od časov, ko so jo pred stoletji sem zanesli svetovni popotniki.
Danes je na Krasu drugače in zato ima dandanes sivka na Krasu svoj praznik.
Pred kakšnim desetletjem se je ta sredozemska rastlina, ki izvira iz Bližnjega vzhoda, na Krasu nenadoma razrasla, a ne sama od sebe in ne po naključju. Človek je spoznal, da se sivka tu počuti kot doma in tako je načrtno prišlo do razpršenih plantaž sivke, do zavestnega gojenja in njene predelave. Nekaj deset tisoč rastlin šteje danes sivkina kraška družina, dovolj, da si je pridobila pravico do praznovanja. In v dnevih tik pred poletno žetvijo je pravi čas za slavje in druženje. Pravi čas za raznovrstno delo, za spoznavanje postopkov, ki so potrebni, da iz cvetov nastnejo dišave, dišeča mila, parfumi.
Sivka torej praznuje in z njo praznujemo tudi tisti, ki živimo z njo v sožitju, vabimo pa da z njo praznujete tudi vsi, ki jo imate radi. Poleti je za to idealna priložnost. Jutri jo bomo prepustili njenim jesenskim pripravam na zimski počitek, ko se bo njen letni cikel zaključil.

www.facebook.com/FestivalSivke