Fekalne odplake na plovilih
Povod za ta prispevek je nastal sredi letošnjega poletja v slovenskem Primorju, natančneje v Strunjanu. Kolegi so me povabili z družino na novo barko, malo za preizkus, malo za zabavo. Ker ni bilo pametnega vetra, hkrati pa so otroci postajali nestrpni, je sidro padlo v lepšem delu slovenske obale. Pravzaprav bi bil to eden od povprečno klasičnih pocukranih dni, če ne bi popoldanskega počitka in hlajenja v morju popestril oziroma pokvaril dogodek, ki ga moram opisati malo podrobnejše.
Bili smo proti koncu kosila in otroci so se že spogledovali z morjem, ko je mojo pozornost pritegnilo dogajanje ob sosednji barki. Najprej se slišal brnenje električnega stranišča, kmalu zatem pa hkrati smeh z barke in psovke iz morja. Hitro sem seštel to kombinacijo in z malo povišanega prostora ob jamboru sem si zadevo podrobnejše ogledal. Bila je lastniška barka slovenske registracije PI … jadrnica Jeanneau, 40 čevljev. Na njej pretežno mlada posadka, verjetno so jim starši posodili barko za dnevni izlet iz marine. Del posadke je bil že malo „cepljen“, v glavnem pa so bili dokaj neuvidevni. Že pred tem so mi dvignili tlak, ko so s pomožnim čolnom z motorčkom divjali okoli bark, ne meneč se za otroke v vodi. Sedaj pa je očitno nekdo od njih bil na stranišču in posledica je bila zelo očitna v krogu njihove barke v obliki jasno izražene rdečkasto rjave barve morja. Del posadke je to opazoval s prikritim navdušenjem in se ni zmenil za plavalce, ki so plavali naokoli in ugotovili, v čem plavajo, šele, ko jim je to vonj povedal. Od tu psovke in tudi grožnje. Posadka pa, da bi namesto tega vsaj opozorila plavalce, da se oddaljijo, je prav s hudobijo čakala, da so priplavali v območje fekalnih odplak. Moram reči, da se mi tokrat ni dvignil tlak, ampak je eksplodiral. Najbolj me je jezilo, ker pri sebi nisem imel fotoaparata. S tako velikim užitkom bi jih ovekovečil in „pribil na križ v Valu“, da bi si zapomnili nečedno vedenje. Tako pa mi je preostalo samo, da sem namesto njih jaz opozoril kopalce na neprijetno okoliščino, potem pa sem se z gumenjakom podal do njihove barke. Kakšen sem bil, se ne spomnim natančno. Očitno pa sem bil dovolj grozeč, da so se jadrno pobrali iz zaliva.
