FAO 37.2.1.

Slovenci v povprečju – kljub temu, da imamo bogato ribiško tradicijo – zaužijemo zelo malo morske hrane. Glede na statistiko FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations – Organizacija združenih narodov za hrano in kmetijstvo) smo namreč na repu evropske lestvice. V letu 2010 je v povprečju vsak Slovenec pojedel malo manj kot 11 kg morske hrane, kar je pol manj od evropskega povprečja in okoli 80 kg manj od Islandcev, ki so v Evropi na vrhu lestvice. O vzrokih, zakaj se izogibamo jedem z visoko biološko vrednostjo – z ogromno minerali, ugodnimi maščobnimi kislinami omega-3, z veliko beljakovinami in aminokislinami; hrani, ki je lahko prebavljiva in katere svežina je na dosegu naših rok, tokrat ne bomo razpravljali. Če pa je morebiti razlog, da smo slabi potrošniki morskih jedi, v tem, da za njihovo pripravo nimamo odličnih in preprostih receptov, to od lanskega poletja ne sme biti več problem. Slovenski trg je namreč dobil kuharsko knjigo morskih jedi – FAO 37.2.1., katere sestavine so izključno domačega izvora. A FAO 37.2.1. ne ponuja le hrane za želodec, pač pa nudi tudi hrano za dušo.

Ob avtorja Klemna Koširja, oziroma natančneje ob njegovo knjižno mojstrovino, smo se »spotaknili« na letošnji Internautici, kjer sta se predstavljala. Iti mimo knjige, ne da bi jo opazil, je namreč nemogoče.

Kuharica kot pač vsaka kuharica, boste rekli. No, FAO 37.2.1. ni običajna knjiga, še manj običajna kuharica. Knjiga pritegne pozornost že na prvi pogled. Zato, ker ni »oblečena« v trde platnice in v prvem trenutku pomisliš, da so se te »izgubile« nekje v tiskarni. Knjiga z napako, torej? Ne. FAO 37.2.1 ni knjiga z napako. Je knjiga, ki je bila takoj po izidu na lanskem slovenskem knjižnem sejmu razglašena za najlepšo slovensko knjigo leta 2013. Letošnjega maja pa je v Pekingu na festivalu Gourmand Festival World awards 2014 v kategoriji morskih kuharic prejela celo drugo nagrado.

To, da nima ovitka, s čimer ostane – ko jo odpreš – lepo odprta, ji daje pridih rustikalnega videza. Posebna izdaja naslovnice je posuta še z ročno prebodenimi luknjicami, ki spominjajo na relief hišice morskega ježka. Iz prve strani v odtenku turkiznega morja, obsijanega s soncem, nato zasije naslov: FAO 37.2.1. Marsikdo se bo vprašal, kaj ta sploh pomeni. …

…Avtor v nadaljevanju postreže s 35 recepti, katerih osnovne sestavine so »akterji« začetnega, »enciklopedijskega« dela. Nekaj jedi je tradicionalnih, nekaj predelanih, največ pa je njegovih lastnih. Imena tradicionalnih je ohranil, pri drugih pa se je poigral z domišljijo. Eksotičnih sestavin v njih ni. Morska sol, olivno olje, čebula, česen, sredozemske začimbnice in seveda osnovno: svež, divji morski živelj iz Jadranskega morja – to je po navadi vse, kar potrebujete. …

… Klemen pravi, da kuha le iz sestavin, za katere ve, kdo jih pridela, od kod prihajajo ali pa jih pridela oziroma ulovi sam; v užitek mu je le lokalna kuhinja, domače sestavine. Zanj so te jedi del kulturne dediščine. Njegov bakalar, ki ga je uvrstil v knjigo receptov FAO 37.2.1., tako ni sestavljen iz posušene trske, temveč iz svežega osliča. »Želim spoznati ljudi, pridelovalce, katerih pridelek bom uporabil kot sestavino, zato neprestano hodim po »terenu«. Izziv mi je skuhati dobro hrano iz poceni sestavin. Pa to ne pomeni, da je poceni tudi slabo, nekvalitetno.« Sardele in sardoni so njegove najljubše ribe. Kljub nizki ceni so zelo zdrave, saj vsebujejo koristne vrste maščob. Uvrstitev rib na tedenski jedilnik torej ni nujno povezana z visokimi stroški. …

Kje je moč kupiti omenjene knjige oziroma stopiti v kontakt s Klemnom Koširjem? Preko telefonske številke: 041 276 868 ali e-naslova: klemen@dealca.si.

Več si lahko preberete v 191. št. revije Val navtika.