Elektromotorji na plovilu

Med uvajanje vse večjega števila električnih pripomočkov na plovila sodijo tudi elektromotorji, ki za nas preko prenosov opravijo mehansko delo. To so tako imenovani DC motorji, ki so montirani v napravah, kot so sidrni vitli, bowthrusterji, vitli za razne vrvi, avtomatske pilote in razne črpalke. Najpogosteje elektromotorje večjih moči zasledimo na sidrnih vitlih, kjer so tudi najbolj razširjeni. V začetku so bili bowthrusterji uporabljeni le na večjih plovilih, v zadnjem času pa jih lahko srečamo tudi na manjših, zato ni nobena redkost videti plovilo dolžine osem metrov s premčnim premikalcem.

Elektromotorji se vgrajujejo tudi na večje jadrnice, kjer se uporabljajo v povezavi z vitli za dvigovanje in uravnavanje (trimanje) jader. Večina elektromotorjev je izdelanih za kratko intervalno delovanje, saj se v fazi delovanja močno segrejejo in potrebujejo zopet nekaj časa, da se ohladijo na začetno oziroma delovno temperaturo.

Elektromotorji so v večini primerov izdelani za nazivne napetosti 12 in 24 V, obstajajo pa tudi možnosti za 36-, 72- in 80-voltne izdelke. Motorje z višjimi napetostnimi nivoji uporabljamo povsod tam, kjer so zahtevane večje moči. Temperaturno območje delovanja takšnih motorjev je od – 20 do + 80 stopinj Celzija, medtem ko njihova moč znaša od 150 W pa vse do 12 kW. Eden od vodilnih izdelovalcev DC elektromotorjev je Iskra Avtoelektrika, katera ima zaradi boljše transparentnosti posamezne modele motorjev razdeljene v več družin. Vsak DC elektromotor je sestavljen iz pokrova, na katerem so postavljeni vijaki za priklop in notranje povezave na ščetke motorja. Stator je mirujoči del motorja in se sestoji iz magnetov in okrova. Kot sestavni del štejemo še rotor, ki sodi med vrteče dele elektromotorja in je dvakrat uležajen, kar mu omogoča lažje premagovanje obremenitev. Prednji del elektromotorja omogoča pritrditev na razna ohišja, stopnja same zaščite pa je sorazmerna glede na njegovo montažo, torej za vpliv vlage in raznih nečistoč je poskrbljeno.

Kljub vsem navedenim zaščitam in nasvetom za pravilno in varno izvedbo priklopa elektromotorja pa po določenem času vseeno prihaja do raznih okvar. V večini primerov je to posledica korozije materiala, obrabljenih ščetk in ležajev elektromotorja.

V takšnih primerih se običajno odločimo za celostno zamenjavo elektromotorja, ne pa za menjavo preostalega mehanskega dela, če seveda ne smatramo, da je tudi ta postal neuporaben. V primeru menjave elektromotorja se obrnemo na slovenskega izdelovalca Iskra Avtoelektrika, kateremu moramo navesti čim več podatkov, na podlagi katerih bi lahko dobili nov odgovarjajoči elektromotor. Osnovni podatki so vsekakor način priključitve oziroma ustreznost namestitve na obstoječi mehanski del, nazivna napetost elektromotorja, število vrtljajev in moč. Zaželene so še preostale značilnosti in tehnični podatki, ki so razvidni iz slike.

Glede na izdelovalčevo kakovost izdelave in druge parametre, ki smo jih v samem članku omenili, bo motor služil svojemu namenu. Vloga krmilja bo uravnavanje vklopov, skrb zaščite pa je, da bo aktivna le takrat, ko je to potrebno.