Dugi otok

Popotovanje ob Dugem otoku ne bo trajalo dolgo, če nas bodo pritegnile njegove zanimivosti in njegovi čari. Dugi otok je s površino 124 km² po velikosti sedmi otok med hrvaškimi otoki v Jadranskem morju in največji med otoki zadrskega arhipelaga. Na otoku je skupno 13 večjih ali manjših naselij, med njimi pa je najpomembnejše ribiško naselje in manjše pristanišče Sali. Najvišji vrh na otoku je Vela Straža, ki doseže višino 338 metrov nad morjem. Na otoku se razprostira več kraških dolin in polj: Velo jezero, Arnjevo polje, Mir polje, Skrajnje polje, Sridnje polje in Glavočevo polje. Na otoku ni izvirov tekoče vode. V zimskih mesecih, ko je obilo deževja, so nekatere doline poplavljene: Malo in Velo jezero, Dugo polje in še nekatera druga. Na plodnih tleh otoških dolin se pridelujejo žitarice, v dolinah, ki so pozimi poplavljene pa uspeva zelenjava. Ribištvo je bilo na otoku razvito že v daljni zgodovini, zlasti na jugozahodnem delu otoka v zalivu Telašćica. Površina južnega dela je kamnita, zahodna pa zelo strma. Okoli otoka so številni otočki: Golac, Bršćak, Magarčić, Mali i Veliki Planatak, Utra, Mrtovnjak, Luški, Krkneta, Lagnići, Mežanj, Katina in še bi lahko naštevali. Obalo Dugega otoka na notranji strani krasijo številni zalivi, od katerih pa je zagotovo najbolj znan zaliv Telašćica. Dugi otok je resnično dolg, saj meri po dolžini 45 kilometrov, širok pa je med enim in štirimi kilometri. Objema ga kar 182 kilometrov obale.