Dugi otok …

… Otok raznolikosti in kontrastov kot največji otok v skupini severnodalmatinskih otokov svoje ime opravičuje z dolžino okoli 45 km ter širino med 1 in 4 km ter najvišjim vrhom Vela Straža (338 m). Obalo Dugega otoka proti odprtemu morju označujejo ostra nasprotja; del, ki se nahaja v naravnem parku Telašćica, je večinoma strm in je sestavljen iz veličastne pečine, medtem ko lahko na jugovzhodni strani otoka najdemo mirne zalive in peščeno plažo Sakarun. Ta otoška zaklada sta idealno mesto za kopanje in uživanje v čistem morju in lepoti narave.

Če je jugovzhodni del otoka zaščiten in razglašen za naravni park, velja severozahodni del otoka Dugi otok za enega izmed najprivlačnejših in najzanimivejših področij zadrske županije.

Dugi otok je predvsem kraj sprostitve in užitka. V vsakem od njegovih dvanajstih mest se preko poletnih mesecev ob zvoku glasbe in tradicionalnih jedi odvijajo festivali, ki so po navadi posvečeni svetniku – zaščitniku mesta. Zagovorniki aktivnega dopusta bodo svoje zadovoljstvo našli v raziskovanju otoka – temu so namenjene urejene in označene pohodniške poti – ali na izletih v naravnem parku Telašćica in narodnem parku Kornati. Med letom so organizirani številni športni dogodki, prav tako dostopne so tudi steze za planinarjenje in plezanje. Na Dugem otoku je več šol potapljanja, ki svoje storitve nudijo vsem, ki se želijo potopiti v skrivnostne globine morja. Udeleženci potapljaškega tečaja obiščejo nekaj najatraktivnejših lokacij otoka, kot sta podvodna jama Brbinjšćica in otok Mežanj.

Zaradi svoje razvejane obale je otok od nekdaj privlačna destinacija za vse navtike, ki obiščejo zadrske vode. V Salimi, Brbinju in Božavi so urejeni privezi za plovila, z možnostjo vode in elektrike. V Salimi obstaja sanitarni kompleks, ki je vključen v strošek priveza. V Velom Ratu se nahaja marina Baotić s pripadajočimi objekti, kot sta recepcija in sanitarni prostori. Poleg urejenih privezov je sidranje mogoče v drugih otoških zalivih, ki imajo nameščene boje za privez. Najbolj znana zaliva sta Telašćica in Čuna, ki ju ozki kanal povezuje z zalivom Pantera. Obe lokaciji sta dobro poznani morjeplovcem, ker sta varni za sidranje, saj je njuna lokacija zaščitena pred močnimi vetrovi. Med drugimi zalivi je treba omeniti še globoko uvalo Solišćico, v kateri se nahaja mesto Soline, in zaliv Brbinjšćica, enega izmed najvarnejših sidrišč na odprtem morju. V Zaglavu se nahaja bencinska črpalka, ki je obvezna postaja vseh navtikov. Tudi tu je razvit izletniški turizem. Steze za treking in kolesarjenje so ustrezno označene, urejen pa je tudi teren za paintball. Na otoku je 15 označenih arheoloških najdišč, ki jih dopolnjujejo informacijske table.

Več si lahko preberete v 189. št. revije Val navtika.