Dubside

So športniki, ki so medijsko znani. In obstajajo športniki, ki jih množice ljubijo. So nekateri, ki so priljubljeni med sponzorji, in tisti drugi, manj znani, o katerih pa se skoraj šepeta. In morda največji drugačnež, pa sicer izjemen športnik, človek, ki živi življenje pravega alternativca, je Američan Dubside. Ne to ni napaka, to je njegovo ime in nihče, prav nihče ne ve, kako mu je bilo nekoč ime. Dubside ima napisano tudi v potnem listu. In Dubside ne dela več. Ne za denar, ne drugače. V službo ne hodi že dolgo let, živi pa na ulici ali pri prijateljih tu in tam. A najraje prenočuje zunaj v šotoru. In najraje vesla ponoči, ker si s tem ostri druge čutne sposobnosti, kot če bi veslal podnevi. Svojemu veslanju pravi »commando« veslanje, kar pa nima povezave s tem, da je ves čas in edinole oblečen v črno barvo. Commando veslanje naj bi bilo efektivno veslanje, ki pokaže, da so avtomobili potratni in počasni. Veslanje, ki je najcenejše možno in čoln mora biti zložljiv, da ga lahko tudi brez avtomobila prenašaš naokoli. »Če imam eno samo ime, ljudje takoj vedo, da nisem običajna oseba. Tudi nimam elektronskega naslova, niti avtomobila. Zelo neobičajno za Ameriko danes. V resnici niti nimam naslova, kjer bi vselej živel. Tako imam mir, saj tako ne dobivam prav veliko pošte. Recimo da, nenehno živim v Seattlu, prej pa sem malce veslal po reki Hudson in živel na ulicah New Yorka.« V resnici je veslal na Hudsonu dobesedno vsak dan. Do nje se je pa vozil kar na “šverc” s podzemno. In tam se je navadil na vsa nenehna in sumničava vprašanja drugih potnikov, kot: »Kam pa greš? Na reko. Kaj pa nosiš v tej veliki torbi? Kajak. Zakaj si oblečen samo v črno? Čuti se dobro. Si lovec na premije ali kaj podobnega? Ne!«. Danes ga nobeno vprašanje več ne gane. Tudi ko ga ponoči redno sprašujejo z obale: »Ali te ni nič strah? Te nič ne zebe? A tako izvajaš kakšno posebno psihoterapijo?« Trdi, da je voda njegova prijateljica. In nikdar ni ista. Vsak dan je drugačna …