Draguljarna in urarna Malalan

Ko v Sloveniji govorimo o prestižnih urah, o najbolj cenjenih svetovnih blagovnih znamkah, ne moremo mimo imena Malalan, morda najbolj znane slovenske istoimenske trgovine z urami in dragimi kamni. In tukaj pridemo do Petra Malalana, tržaškega Slovenca, enega od treh bratov družine Malalan, ki je svojo življenjsko pot zavil z Opčin pri Trstu v Ljubljano.

V svojem življenju ni povezan le preko nekaterih prestižnih ur, ki so v zvezi z navtiko, ampak z morjem živi tudi osebno, kot jadralec.

Draguljarna in urarna v centru Ljubljane je že sama po sebi vredna občudovanja, še bolj pa izdelki, ki jih prodajajo v njej, kajti prav vsi sodijo v svetovni vrh prestižnih rokodelcev in oblikovalcev. Lahko bi rekel, da se v njihovi prodajalni odvijajo življenjske zgodbe. Nakup dragocene ure ali nakita je namreč najtesneje povezan s posebnimi življenjskimi dogodki, ljubljeno osebo ali preprosto nekom, ki uživa izredno naklonjenost v našem življenju.

Peter Malalan je začel svojo zgodbo o draguljih na Opčinah pri Trstu, kjer je nadaljeval očetovo delo oziroma delo svojih staršev.

Kako se je začelo na Opčinah pri Trstu? S čim ste se najprej ukvarjali?

Moj oče je začel s popravili ur daljnega leta 1949. Bilo je tako, da so starši prodali kravo, hlev pa preuredili v urarsko delavnico. Kmalu je očetovo delo postalo sinonim za kakovost in urarni smo dodali prodajo nakita in dragocenih izdelkov. Oče Anton in mama Angelca sta skupaj vodila obrtniško delavnico, kar je pozneje navdušilo še brata in seveda tudi mene.

Trije bratje ste, se vsi ukvarjate z istim poslom?

Ne, eden od bratov je odprl optiko, ki je tudi na Opčinah pri Trstu. Zdaj že zgodovinsko trgovino pa ima pa tretji in najstarejši brat, ki mu pomagajo tudi njegovi otroci.

Kdaj ste se odločili za prihod v Ljubljano?

Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do prelomnega trenutka, ko sva se z bratom odločala, kje odpreti novo poslovalnico in glede na našo narodnost in na dejstvo, da je veliko strank prihajalo tudi iz Ljubljane, je bila rešitev na dlani. Leta 1998 sem dejansko prepustil mojemu bratu podjetje na Opčinah in se preselil v Ljubljano. Tega leta smo si razdelili družinsko podjetje in se usmerili vsak v svojo lokacijo in dejavnost.