Dr. Elen Twrdy

Letos praznujete 50. obletnico Fakultete za pomorstvo in promet. Kaj pomeni za vas ta obletnica, kaj za vašo ustanovo ter okolje, v katerem živite?

Petdeset let Fakultete za pomorstvo in promet je lepa, okrogla obletnica, na katero smo zelo ponosni. To pomeni, da že petdeset let izobražujemo strokovnjake s področja pomorstva, predvsem navtike in ladijske strojnike, v zadnjih petindvajsetih letih pa tudi tehnologe prometa. Kaj pomeni za širše okolje? Dolga leta smo bili edina fakulteta na tem območju, tako da smo imeli glede na to veliko število študentov. Kljub temu, da so se ustanovile nove fakultete, novi visokošolski zavodi, še vedno ohranjamo svoj primat pri izobraževanju pomorščakov, pa tudi tehnologov prometa in transportnih logistov, tako da smo za širše okolje pomembni, ker je Fakulteta za pomorstvo in promet dejansko vpeta v vse pore življenja na Obali.

Povejte nam nekaj o sebi!

Sem rojena Primorka, živim v Ankaranu, na Fakulteti za pomorstvo in promet sem zaposlena od leta 1992, kmalu bom dobila zlato uro. Sedaj že drugi mandat vodim fakulteto in trudim se, da bi jo vodila dobro, uspešno in pošteno za vse. Sem diplomantka te fakultete in tudi doktorirala sem na tej fakulteti in moja ožja specialnost je tehnologija prometa – pomorski promet. Izhajam iz te fakultete in vem, kako diha in diham z njo.

Pred nekaj leti je bila na Primorskem velika dilema, ali naj Fakulteta za pomorstvo in promet pristopi k novoustanovljeni Univerzi na Primorskem. Vaša fakulteta tedaj ni pristopila k tej univerzi. Kako danes, po nekaj letih, tudi z neko razdaljo, gledate na to, ali je bila odločitev prava ali ne?

Univerza na Primorskem in Fakulteta za pomorstvo in promet sodelujeta. Nismo pa njihovi člani in tudi ne bomo, ker smo člani Univerze v Ljubljani, ki nam daje neko gotovost, neko varnost in v kateri se dobro počutimo. Univerza na Primorskem je dobra univerza, vendar je še mlada in rabi še veliko let, da bo dosegla tradicijo, ki jo ima Univerza v Ljubljani. Diplome Univerze v Ljubljani so svetovno priznane in naši diplomanti se lahko brez strahu in skrbi zaposlijo kjer koli. Tako da s fakultetami Univerze na Primorskem dobro sodelujemo, pogajanja oziroma želje po pristopu so se še nekajkrat pojavile na strani Univerze na Primorskem, vendar smo mi trdno odločeni, da ostanemo v Univerzi v Ljubljani.

Fakulteta za pomorstvo in promet ima v nazivu pomorstvo in promet. Kakšno je razmerje oziroma struktura študentov in diplomatov med prometom na eni strani in na drugi strani navtiki, strojniki, torej pomorskimi poklici?

Naj posredujem nekaj številk. V tem trenutku imamo 890 študentov, 125 navtikov, 50 ladijskih strojnikov, se pravi, da prevladuje tehnologija prometa in transportna logistika, kar pa ni čudno, saj tam imamo visokošolski strokovni in univerzitetni program in to sta najmočnejša študija.

V Evropi je izredno veliko povpraševanje po častnikih in nasploh po izobraženih pomorcih. Številka se vrti okrog 10.000 častnikov. Kako je z dopolnilnim izobraževanjem oziroma izrednim študijem pri vas?

Izredni študij je v zadnjih letih padel, pa ne samo pri nas, ampak po vsej Sloveniji. Ta padec je bil drastičen.

Čemu to pripisujete?

Velikemu številu brezposelnih – ti so se rajši vpisali kot redni študentje, ker jim je to država omogočila. Preko Zavoda za zaposlovanje so bili poslani kot redni študentje in so to možnost izkoristili. Torej izrednih študentov imamo zelo malo. To, da imamo malo izrednih študentov, je manj zaskrbljujoče, kot to, da imamo malo pomorščakov, fantov in deklet, ki se odločijo, da se vpišejo na Fakulteto za pomorstvo in promet, ker si želijo na morje. To se mi zdi, da je bolj problematično, kot pa sam izredni študij. Sami veste, da je veliko povpraševanje po teh ljudeh. Toliko, kolikor jih diplomira, se lahko naslednji dan zaposli, vsi, od prvega od zadnjega, če bi želeli. Na žalost je situacija drugačna. Vseeno upam, da bo ta gospodarska kriza pozitivno vplivala na pomorski sektor, zaradi tega, ker so fantje in punce, ki se odločijo za ta poklic pomorščaka, lahko naslednji dan na ladji, pa ne samo v Sloveniji. Splošna plovba jim daje štipendije, jih zaposli v istem trenutku, pa tudi drugi ladjarji jih iščejo.