Don McIntyre in Royal Nomuka Yacht Club
Prvega julija bo iz francoskega mesta Les Sables d’Olonne odplulo devetnajst jadrnic, ki bodo tekmovale v za te čase zelo neobičajni plovbi okrog sveta. Več o tej regati vam bom razkrila naslednji mesec, tokrat pa bom nekaj strani posvetila izjemni osebnosti, ki stoji za vsem tem, in njegovemu jadralnemu klubu. Jadrnice bodo plule pod rdeče-belo zastavo Royal Nomuka Yacht Club, a kdo je sploh že kdaj slišal za ta klub? Kje sploh je Nomuka?
Moj oče rad reče, da imam včasih več sreče kot pameti. Pa kako prav ima! Čisto naključno sem pred nekaj meseci na navtični karti Tonge iskala dobro zavetje pred severnikom in rekla Ricku:
“Nimava dosti izbire. Greva na Nomuko!”
Pa sva šla.
Ta otok leži na južnem koncu otoške skupine Ha’apai in je med drugim tudi dobra odskočna deska za plovbo do prestolnice Nukualofa. Sidrala sva pred peščeno plažo, na kateri je bilo tistega dne živahno. Na obali naju je lepo sprejel Don, za katerega do tistega dne še nisem slišala. Bos možakar v obrabljenih kratkih hlačah nama je razkazal prostor, kjer nastaja jadralni klub (trenutno namreč obstaja samo jambor s klubsko zastavo in zraven njega šotor s kuhinjo in vso opremo), in nama na kratko povedal o svojih načrtih. Naštel je toliko obširnih načrtov, da sva se nekajkrat vprašala, ali mu bo vse od naštetega tudi uspelo. On sicer v to ni niti najmanj dvomil.
Tu pa tam je rekel kakšno stvar, ob kateri sva se z Rickom spogledala.
“… kot takrat, ko sem bil eno leto v leseni škatli na Antarktiki …”
“… ko sem regatiral solo okrog sveta in se je jadrnica zavrtela za 360 stopinj …”
“… ko smo na Filipinih iskali podvodne zaklade in so nas napadli gusarji …”
“… in tako sem sklenil, da organiziram Golden Globe Race …”
Seveda smo omenili tudi kapitana Bligha, saj se je upor na Bountyju zgodil prav tukaj. Blighu je uspelo prijadrati do Papue na majhnem čolničku.
“… tudi meni je uspelo,” je dodal.
Z Rickom sva se spet spogledala. Nisva se mogla odločiti, ali se ta gospod norčuje iz naju ali se pogovarjava s supermanom.
Ko sem se vrnila na jadrnico, sem takoj prižgala računalnik, da bi preverila, koliko resnice je bilo v njegovih besedah. Nekaj minut pozneje sem rekla Ricku:
“Ne boš verjel. Čisto vse je res.”
Naslednjega dne sem se vrnila na obalo s pisalom in fotoaparatom. Če si kdo zasluži intervju, potem je to Don McIntyre.
Avstralec Don je nedvomno nekaj posebnega, saj ga priznavajo kot enega glavnih “avanturistov in raziskovalcev” v državi. Oktobra 2014 je prejel prestižno Smaragdno nagrado Inštituta za morsko znanost v Sydneyju (SIMS) za življenje, polno pustolovščin, s katerimi je veliko pripomogel k ozaveščanju javnosti na temo morja in potrebe po njegovi zaščiti. Tudi Avstralsko geografsko društvo mu je podelilo pomembno priznanje, zlato medaljo za “avanturistično življenje”, z naslednjo utemeljitvijo: “Za življenje, ki spodbuja avanturo in raziskovanje.” Don se je na podelitvi sicer zahvalil za nagrado, a tudi dodal, da se nima nobenega namena upokojiti….
Več si lahko preberete v št. 229 revije Val navtika
