Dolgoletna prizadevanja na področju omejevanja posledic v povezavi s potencialnimi nesrečami v Jadranskem morju dala otipljive rezultate

Dolgoletna prizadevanja na področju omejevanja posledic v povezavi s potencialnimi nesrečami v Jadranskem morju dala otipljive rezultate

Na konferenci za novinarje sta dr. Mitja Bricelj z Ministrstva RS za okolje in prostor ter mag. Iztok Škerlič iz Javnega zavoda za podjetništvo Občine Izola predstavila prizadevanja znotraj strategije EU za jadransko-jonsko regijo EUSAIR na področju preprečevanja in obvladovanja posledic nesreč oziroma potencialnega onesnaženja v Jadranskem morju glede na stalno rast ladijskega prometa. Pri tem sta veliko pozornosti namenila meddržavnemu načrtu za odziv v sili v primeru nesreč na morju ASOSCoP (enemu izmed 4 paradnih makroregionalnih projektov stebra za kakovost okolja znotraj EUSAIR) in izpostavila njegovo skladnost z nedavno odobrenim projektom NAMIRS – Severnojadranskim pomorskim sistemom za odzivanje na incidente. Kot je pojasnila Anna Marconato iz organizacije Central European Initiative – izvršnega sekretariata v Trstu, ki je koordinator projekta, se bo NAMIRS uradno začel marca. Projekt, ki ga močno podpirajo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Mestna občina Izola in EUSAIR podporna točka Izola, je prejel evropska sredstva od GD ECHO prek mehanizma Unije za civilno zaščito.

Dr. Mitja Bricelj, koordinator tematske usmerjevalne skupine na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, je uvodoma predstavil aktivnosti skupine oziroma prioritete, ki so botrovale oblikovanju štirih paradnih projektov. Le-ti segajo na področje trajnostne rasti s pomočjo implementacije različnih protokolov, zaščite in spremljanja zaščitenih morskih vrst ter ekosistemov in oblikovanja načrta za učinkovit odziv na področju preprečevanja ter obvladovanja posledic nesreč oziroma potencialnega onesnaženja. Morja znotraj jadransko-jonske regije, zlasti Jadransko morje, imajo namreč ogromno ekološko vrednost, ogrožajo pa jih številni dejavniki, kot so onesnaženje, pretiran izlov in ladijski prevozi nevarnih snovi. Dr. Bricelj je ob tem ocenil, da je sodelovanje med vsemi devetimi državami EUSAIR izjemno dobro in prinaša konkretne rezultate. Projekt NAMIRS, ki ga sofinancira EU, predstavlja vrhunec teh prizadevanj za skupne cilje, povezane z varstvom okolja v regiji. Ugledni geograf je poudaril, da projekt kaže dobro prakso sodelovanja, ki se lahko razširi s severnega Jadrana tudi na druga območja jadransko-jonske makroregije.

V nadaljevanju se je mag. Iztok Škerlič, direktor JZP Izola – podporne točke za izvajanje ciljev na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, podrobneje posvetil vlogi podporne točke in njenim aktivnostim. Izpostavil je, da so v skoraj petih letih delovanja organizirali 170 sestankov in dogodkov ter 10 finančnih dialogov z razpisovalci evropskih sredstev z namenom usmeritve teh sredstev v uresničevanje vsebin. Na tej osnovi so oblikovali  11 večjih makroregionalnih projektov. Mag. Škerlič se je še posebej osredotočil na paradni projekt ASOSCoP – leta 2019 oblikovani regionalni akcijski načrt v primeru izlitja nafte ali podobnih nesreč. Gre za kompleksen načrt, ki predvideva usklajeno delovanje držav članic EUSAIR in je sestavljen iz različnih analiz, simulacij ukrepanj, izobraževanj deležnikov in nakupa opreme. Tako kot dr. Bricelj je tudi mag. Škerlič izrazil zadovoljstvo ob iz Bruslja neposrednem sofinanciranju projekta NAMIRS, ki uresničuje paradni projekt na področju severnega Jadrana. To predstavlja krono dolgoletnega trdega dela tako JZP Izola, Občine Izola kot vseh partnerjev podporne točke za izvajanje ciljev na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, ki se sofinancira iz programa Interreg ADRION.

Anna Marconato je poudarila, da NAMIRS dobro predstavlja politično poslanstvo in prioritete organizacije Central European Initiative (CEI), med katerimi ostaja varstvo okolja na prvem mestu trajnostne rasti v 17 državah članicah CEI. Marconatojeva je pozdravila NAMIRS kot prvi korak k še bolj usklajenemu sodelovanju s strukturami EUSAIR, zlasti pa s stebrom okoljske kakovosti, ter se veseli nadaljnjih sinergij in skupnih dejavnosti.

Ob koncu je Anna Marconato vse udeležence povabila na »NAMIRS Kick Off« konferenco, ki bo organizirana v Trstu konec marca, ko se bo NAMIRS začel izvajati. Trajal bo do februarja 2024. Njegovi primarni cilji so preprečevanje in zaščita pred učinki pomorskih nesreč v severnem Jadranskem morju. Med pričakovanimi rezultati je Anna Marconato poudarila boljšo pripravljenost in bolj usklajen odziv na meddržavni ravni z integracijo znanja, orodij in virov, ki so na voljo, s končnim ciljem posodobitve Subregionalnega načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za Jadransko morje. Upravičenci do sredstev 950.000 evrov vrednega projekta so Italijansko generalno poveljstvo pristaniških oblasti – obalna straža, Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške, Uprava RS za zaščito in reševanje, Jadranski izobraževalni in raziskovalni center za pripravljenost in odziv na nenamerno onesnaženje morja s Hrvaške, Fakulteta za pomorstvo in promet iz Portoroža ter Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko iz Italije.

O strategiji EUSAIR

EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Strategijo je Evropska komisija sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU in vključuje 9 držav: Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Severna Makedonija. Temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem.

Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira steber kakovosti okolja, medtem ko Občina Izola kot slovenski partner projekta EUSAIR Facility Point opravlja naloge sekretariata za ta steber. Cilji so izboljšati kakovost življenja na obalah skupnega morja, ohraniti biotsko raznovrstnost in bolje upravljati porečja s konkretnimi dogovori ter uveljaviti režime, ki temeljijo na spoštovanju ekosistemskih storitev na kopnem, na obali in na morju v Jadransko-jonski regiji. Več informacij najdete na https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/green-pillar/.