Dolce vita po sicilijansko

Dolce vita po sicilijansko

Val 167

Sicilija

AVTOR Ksenija Tratnik
FOTO Cyril Vimont

Nagrade za potovanja so večje od tveganja, ko zapuščamo pristan, sem razmišljala, ko smo še v temi dvignili sidro in izpluli iz Modre lagune na Malti. Pred seboj smo imeli skoraj 90 morskih milj jadranja čez valoviti Malteški kanal do Sicilije, kar je bila najdaljša enodnevna razdalja na naši poti. Pihal je ugoden veter severozahodnik, maestral, zato smo razprli glavno jadro in drseli s hitrostjo 4,7 vozla. Medtem ko se je ženska polovica posadke zatopila v branje, sta fanta pazljivo vodila jadrnico med gostim prometom ribiških čolnov, trajektov in kontejnerskih ladij, namenjenih skozi Gibraltar.

Radijska postaja je neprestano hreščala in med drugim smo slišali glasove NATO-ve ladje (verjetno blizu Libije), ki je opozarjala drugo plovilo, naj sledi navodilom, drugače ne bodo odgovarjali za plovilo in ljudi. Veter se je okrepil na 15 vozlov in nekje na pol poti smo na desni strani jambora zamenjali malteško zastavo za italijansko. Valovi so postali belkasti, zaprli smo vsa zunanja okna in drseli s hitrostjo 6,5 vozla. Na modrem obzorju opazujemo sumljivo vedenje italijanske jadrnice, ki je ob močnem vetru pospravila jadra in motorirala. V naši razgreti domišljiji smo že snovali zgodbo tihotapcev, ki sredi Sredozemlja pretovarjajo ilegalen tovor. Po vsej verjetnosti je šlo le za neizkušenost, saj Italijani, ki imajo večinoma rajši jahte, ne potrebujejo izpita za jadrnico, ampak le za motorne čolne.

Popoldne se je veter okrepil in v sunkih dosegel hitrost 27 vozlov, vendar se je proti večeru umiril, tako da smo zadnji del poti motorirali. Po šestnajsturnem jadranju smo končno zagledali trdnjavo mesta Sirakuze. Zaradi požara na obali, ob kateri je canadair (letalo) pobiral vodo za gašenje, nas je pričakalo apokaliptično sonce, ki se je spuščalo v rdeče meglen horizont. Zasidrali smo se v zalivu pred marino s pogledom na Lungomare di Levante (sprehajališče ob obali). Okrog nas je bilo zasidranih še 25 jadrnic, med njimi tudi slovenska dvočlanska posadka jadrnice Radada, s katero smo skupaj potovali z Malte. Napoved ni obetala nikakršne nevihte ali poslabšanja vremena. Bilo je vroče brez sapice, termometer se je vztrajno držal nad 37 stopinjami. Po celodnevnem jadranju smo bili izčrpani in ob zvokih italijanskih balad z obale smo se zazibali v spanec.