Delphia 1050 escape v Bernardinu

Delphia 1050 escape v Bernardinu

Val 159

Tokrat z dizelskim motorjem

AVTOR Matija Klemenc
FOTO Matija Klemenc

Kot smo obljubili že lansko leto, ko smo se na test prve motorne Delphie odpeljali v poljski Avgustov in jo tam preizkusili na jezeru, smo se tokrat zapeljali samo do Bernardina, kjer je ekipa podjetja As Boats pripravila vikend testnih plovb, ki so ga izkoristili tudi za potencialne kupce.

Da obstaja velik interes za pričujoče plovilo, je dovolj zgovoren podatek ta, da se je tekom prvega konca tedna v aprilu zvrstilo kar 70 interesentov in so zato morali organizirati poseben dan za novinarje.

Najprej si poglejmo, kaj vse so pripravili v As Boatsu, česar Delphia, ki smo jo preizkusili na Poljskem, ni imela.

Prva in morda najbolj opazna razlika so blazine na klopeh v kokpitu in naslonjala, s katerimi so odete ograje na krmi, ter blazine za sončenje na palubi. Te so oblečene v poseben vodoodporni material Tempotest, ki se ponaša z izjemno vzdržljivostjo in s prijetnim otipom.

Druga drugačnost je Flexiteek na krmni stopnici in v kokpitu. Tega je položilo podjetje Primus R d. o. o., ki je pri nas tudi zastopnik za Flexiteek.

Drugačna je tudi miza v kokpitu, ki ima eno dobro in eno slabo lastnost glede na tisto, s katero smo se srečali na Poljskem. Dobra lastnost je ta, da je mizo mogoče odstraniti in s tem pridobiti prostor v kokpitu, slaba pa je ta, da zaradi možnosti odstranitve miza ni tako čvrsta kot fiksna različica in se zaradi tega ne smemo prijeti zanjo, če nas nepričakovano dobi val. V ta namen bi se dalo v strop namestiti en vzdolžni ročaj in problem je rešen.

Prijeten in praktičen dodatek je tudi strešno okno v nadgradnji, ki nam predvsem takrat, ko smo na sidru, obrnjeni v veter, lovi sapice in jih usmerja na svežega zraka željno posadko v kokpitu.

Na armaturni plošči se ni dalo česa bistvenega popraviti, saj je ta zasnovana malce nenavadno, a so jo v As Boatsu vseeno opremili z dostojnim GPS ploterjem znamke Garmin z zaslonom, občutljivim na dotik, in najnovejšo kartografijo.

Pojavila so se vprašanja in rahli dvomi o trdnosti nadgradnje, ki, roko na srce, na prvi pogled res ni videti preveč čvrsta, a smo se prepričali o njeni trdnosti tako, da se nas je nekaj krepkih mož sprehodilo po strehi (posamično seveda), vsak je tehtal več kot 100 kg, saj je bilo pred plovbo treba pritrditi zastavo. Dodatne teste smo opravili tudi z obešanjem na zadnji del strehe, kjer so sicer predvidene sončne celice. Skratka, preizkus je prestala z odliko.

Na splošno lahko ponovimo mnenje izpred pol leta, ko smo si barko prvič ogledali, in zapišemo, da je vsekakor zanimiva motorna barka, primerna za »nekdanje« jadralce, ki se jim ne ljubi več ali pa ne zmorejo več upravljanja z vrvmi in jadri, in tiste, ki se morda bojijo jadranja in ne znajo dovolj in za čarter flote, saj barka na dobrih desetih metrih lahko gosti do 8 oseb.

Nikakor ni nastopaška, je pa kljub temu všečnih, klasičnih oblik, prav tako pa se ji po mojem mnenju precej lepše poda bel trup z modro črto, da malce razbije višino trupa, kot tisti zeleni, ki smo ga videli v Avgustovu.