Delfini v slovenskem morju
Preteklo poletje smo se v okviru projekta »Morje okoli nas« udeležili predavanja o delfinih v slovenskem morju v prostorih društva Morigenos, v raziskovalni bazi, ki se ukvarja z raziskovanjem in zaščito morskih sesalcev v Luciji.
Topel sprejem predstavnice društva in nacionalno pestra sestava prostovoljcev, ki so se vrnili z opazovanja z obalne opazovalne točke pri piranski cerkvi in z opazovanja s čolnom, sta dala vedeti, da se v društvu veliko dogaja.
Društvo Morigenos je neodvisna in neprofitna nevladna organizacija, ki se posveča raziskovanju in zaščiti kitov in delfinov ter ohranjanju čistega in zdravega morskega okolja ter ozaveščanja javnosti o prisotnosti delfinov v našem morju. Ustanovljeno je bilo leta 2001 in ime »Morigenos« v stari keltščini pomeni »rojen v morju«.
Pred ustanovitvijo društva je bilo o delfinih v Sloveniji malo znanega.
Delfini v slovenskem morju
Le malo Slovencev je seznanjeno z dejstvom, da so delfini prisotni tudi v našem morju. Slovensko morje, skupaj s hrvaškimi in italijanskimi vodami, je namreč pomemben življenjski prostor populacije delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus). Delfini slovensko morje uporabljajo za prehranjevanje, počitek, igro, tukaj se tudi razmnožujejo in vzgajajo mladiče. Nekaj je takšnih, ki so prisotni vsako leto, 8 let; toliko časa društvo že spremlja delfine. Seveda pa se delfini Slovenije gibljejo tudi v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah, saj državne meje na morju delfini ne poznajo. Zabeleženih je več kot 70 primerkov, ki se pojavljajo v severnem delu Jadranskega morja. Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Z učinkovito zaščito delfinov lahko zaščitimo tudi druga bitja in celotno okolje, v katerem delfini živijo. Obstoj delfinov ogroža človeški dejavnik, in sicer v naslednjih oblikah, kot so onesnaževanje, hrup, gost pomorski promet, prekomerni ali neprimerni ribolov ter splošna degradacija morja in njegove obale. Vendar je dejstvo, da so delfini prisotni, dober znak za naše morje.
Kiti in delfini niso ribe, temveč sesalci, prav tako kot psi, mačke, sloni in ljudje. To pomeni, da imajo trajno telesno temperaturo, dihajo zrak s pljuči, zato morajo za dihanje prihajati na površino. Kotijo žive mladiče, ki sesajo materino mleko. Poletni raziskovalni tabor
V času poletnih raziskovalnih taborov z delfini se spremlja prisotnost delfinov na raziskovalnem območju in zbiranje podatkov o njihovem gibanju, vedenju, interakcijah z ribištvom in »fotoidentifikaciji«. Pri opazovanju so med julijem in septembrom pomagali prostovoljci iz Slovenije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Francije in Poljske. Vsakodnevna opazovanja potekajo na plovilih in s kopenskih opazovalnih točk. Raziskovalna baza društva Morigenos je v Luciji, kjer prostovoljci iz vsega sveta bivajo v času kampa, istočasno pa sem tam odvijajo vse aktivnosti. Namen udeležbe na taboru je omogočiti sodelovanje pri proučevanju delfinov. S tem se udeležence spodbuja k odgovornemu odnosu do okolja in drugih živih bitij, prav tako pa dobijo priložnost neposredne izkušnje v znanosti o morskih sesalcih in morski biologiji. Namen je predvsem ta, da se udeleženci naučijo nekaj novega in koristnega, se ob tem zabavajo in preživijo počitnice na drugačen, koristen in zanimiv način. Opazovanja s plovila društvo izvaja z gumenjakom. Pri iskanju delfinov raziskovalna ekipa vizualno pregleduje obzorje. Primernejše je, če je morje mirno. V času iskanja se beležijo navigacijski in okolijski podatki. Ko delfine opazijo na morju, se plovilo približa živalim in začne s sledenjem. Plovilo bo ostalo v bližini delfinov eno ali več ur, odvisno od števila delfinov v skupini, njihovega vedenja, vremenskih razmer in drugih okoliščin. V rednih intervalih se beležijo čas, GPS položaj in druge podatki. Kopenska opazovanja potekajo s kopenskih opazovalnih točk, s pomočjo daljnogledov in teodolita. V času opazovanja se beležijo okolijski podatki in podatki o ladijskem prometu. Fotoidentifikacija je osrednja metoda raziskovanja. Posamezni delfini se lahko prepoznajo po naravnih oznakah, kot so zareze, praske in brazgotine na hrbtnih plavutih. Ko opazovalec opazi skupino delfinov, je osnovni cilj pridobiti posnetek plavuti vsakega delfina v skupini. Ta metoda je neinvazivna in lahko poda informacije o mnogih vidikih biologije in ekologije delfinov. Ob vrnitvi v bazo se zbrani podatki uredijo in shranijo. Druge aktivnosti potekajo v skladu z načrti in potrebami za določen dan.
Da se delfini opazijo, je predvsem odvisno od sreče. Potrebno se je zavedati, da so delfini divje in svobodne živali. Zaradi tega so nepredvidljivi, imajo relativno veliko območje bivanja in veliko potujejo naokoli. Njihovo gibanje je nemogoče nadzorovati. Zato nikoli ne moremo vedeti, kdaj in kje jih bomo opazili. Iskanje lahko traja le slabo minuto ali pa več ur. Včasih je lahko celodnevno iskanje neuspešno. Včasih je delfine moč opazovati več dni zapored, včasih pa jih več dni ni. Zato je pri opazovanju potrebna velika mera potrpežljivosti. Poleg tega lahko slabo vreme, veter in razburkano morje, dež ali slaba vidljivost omejuje ali preprečuje delo na terenu in s tem zmanjša možnosti, da se delfini opazijo. To je del tovrstnega dela, sestavni del raziskovanja delfinov.
