Daniel Defoe in njegov Robinzon

Daniel Defoe in njegov Robinzon

Morje in literatura 30

AVTOR Igor Antič

Poleg Swiftovih Guliverjevih potovanj je druga znamenita knjiga iz časa razsvetljenstva »Robinzon Crusoe« angleškega pisatelja Daniela Defoeja. Ta zanimivi mož se je rodil pravzaprav kot Daniel Foe (1660-1731) in si je plemiški dodatek De pritaknil po velikem uspehu svoje satirične pesnitve The True – Born Englishman (Pristni Anglež, 1701). Bil je nemiren duh, prezbiterijanec, trgovec z vzponi in padci in predvsem človek, ki se je znal dvigniti nad vsakdanje drobnjarije in se zavzeti za moder razmislek in strpnost.

Njegova najbolj znana knjiga »Robinzon Crusoe« je tesno povezana z morjem. Morje ni le zunanja kulisa tega romana – po njem potuje ladja z Robinzonom in sredi morja je divji otok, na katerem se za preživetje trudi izobčenec Robinzon – ampak je simbolni prostor razvoja in novih možnosti. Tako ga je še zlasti dojemal angleški razumnik, saj je bila blaginja njegovega kraljestva tedaj že docela odvisna od oceanov: morje je odprlo smeri do novih dežel in novega bogastva, po njem so potekale trgovske vezi in proge.

Knjiga »Robinzon Crusoe« je svojevrsten fenomen: do danes je doživela že precej več kot 700 različnih izdaj in je izšla večkrat kot katera koli druga knjiga, razen Svetega pisma. Tisti čas so bile med ljudmi najbolj priljubljene napete pustolovske zgodbe z morskih širjav in eksotičnih pokrajin onkraj oceana. Defoe je Robinzona napisal brez posebnih umetniških ambicij, le z mislijo na zaslužek, saj se je venomer otepal z dolgovi in doživel celo dva bankrota, toda izkazalo se je, da je v delu cela vrsta globokih misli o človeku, njegovi usodi, ciljih in temeljnih načelih obnašanja oziroma sožitja. Najbrž je ta dvojnost eden od vzrokov za tako velike naklade knjige: v njej lahko vsakdo najde kaj zase. Otrok samo pustolovščino, zahtevnejši bralec pa spodbudo za razmislek o marsičem v zvezi s svojim življenjem, družbo in njenimi vrednotami.

Smo torej Guliverji ali Liliputanci? Smo Robinzoni – otoki na otokih ali vendarle kosi celine, deli kopne zemlje? Gotovo smo veliki in majhni obenem, kakor se pač vzame in s katerega zornega kota zadeve pogledamo. In takšni smo ne kot otoki, ampak kot povezani kosi celine na kopni zemlji. Kajti Robinzon si sicer lahko, a le za določen čas. Za vedno ne.