Dakron
Jadra od a do ž
Poletje je skorajda mimo, večina vas je svoje že odjadrala, za privržence tekmovalnega jadranja pa se sezona regat šele začenja. Do sedaj smo se srečevali predvsem s poimenovanjem, predstavitvijo in trimanjem jader, sedaj bi bilo pa prav, da le-ta še fizično opišemo po materialih in načinu izdelave.
Redkokdaj se jadralci, predvsem ljubiteljski, vprašajo kaj več o svojih jadrih, kajti po navadi so nam le-ta prodana skupaj z jadrnico. V takšnem primeru nimamo možnosti izbire, torej slepo zaupamo izdelovalčevi, prodajalčevi izbiri in se z njo zadovoljimo. Tukaj velja poudariti, da jader ne gre enačiti s pnevmatikami na novem avtu, katere so nam prav tako prodane v osnovnem paketu, vendar z motorjem. Le malokdo bo izbral neki tipski motor samo zato, ker bo s tem pridobil na popustu, kajti vsak se zaveda, kako pomemben je pogon in kako bo to vplivalo na njegove nadaljnje osebne zahteve. Jadra po navadi predstavljajo 10 % in več cene jadrnice in ker vemo, da jadrnica sama po sebi ni poceni zadeva in gre velikokrat za življenjski projekt, je pametno razmisliti o pogonu glede na nadaljnje potrebe. Žal pa še vedno pri mnogih uporabnikih velja ideja, da je jadrnica sinonim za avtodom na morju. Jadrnica je bila v osnovi namenjena kot transportno sredstvo, nato kot športni pripomoček, danes pa kot avtodom?! Smer razvoja se je preko desetletij razvijala v prid hitrosti, čarteristi to smer zanemarjajo, vendar je lastniki ne bi smeli. Zaključim lahko le to, da bi prihodnji lastnik moral imeti točno predstavo o možnostih izbire, predvsem pa vso potrebno podporo s strani prodajalca.
Jadra krojijo in šivajo jadrarji. Njihova naloga je skrojiti jadro, ki bo zadovoljevalo našim potrebam, naša pa imeti jasno idejo o tem, kakšno jadrnico imamo in za kakšne naloge jo bomo nadalje potrebovali. Katere so torej naše zahteve in potrebe? V osnovi se odločimo glede na plovne lastnosti plovila in naše trenutno znanje in željo po izpopolnjevanju tega. Ko smo si na jasnem, zakaj in koliko časa bomo uporabljali en set jader, se z jadrarjem dogovorimo o izboru. Jadrar sam nam bo s svojim znanjem sposoben pravilno svetovati in usmeriti.
Možnosti izbire materialov dandanes je kar nekaj, predstavil bom osnovne, ki bodo več kakor zapolnili našo vrzel na tem področju. Glavna naloga materiala je zadostiti zahtevam, kot so: neprepustnost vode, neprepustnost zraka, ohranitev osnovne oblike, kljub večjim vetrovnim spremembam, in s tem ohraniti čim širši spekter efektivnosti. Druga zahteva je čim nižja teža in karseda velika dinamičnost, najmanjša plastičnost, določena mera elastičnosti, kar lahko vse skupaj povzamemo kot specifično trdnost. Najnižja teža je ugodna, ker tako ne vplivamo na nagibni moment jadrnice, torej ima manj nagnjena jadrnica večjo efektivno površino jader in kobilice, nakar sledi, da ima boljše plovne lastnosti. Pred desetletji so se materiali soočali z velikimi težavami, med katerimi je bila največja velika vpojna sposobnost vlage in s tem povišanje teže ter drastična sprememba oblike. Z iznajdbo umetnih materialov so to težavo rešili, vendar še vedno tehnologija tkanja ni zmogla narediti tkanine, ki bi v celoti kljubovala silam na jadra. Prihajalo je do plastičnih deformacij, jadro je postalo preveč trebušasto in po robovih pretegnjeno, s tem pa je postalo neuporabno. Z današnjo tehnologijo smo te negativne vplive v veliki meri zajezili, plastično deformacijo pretvorili v elastično (kar je boljše, ni pa idealno), s tem pa znatno pridobili na kakovosti in življenjski dobi.
Sklepamo lahko, da naj bi idealno jadro imelo zelo visoko togost, zaradi katere bi zadržalo prvotno obliko v vseh razmerah, hkrati pa neko mero elastičnosti, zaradi katere bi bilo odporno na različne lome v strukturi sami in trganju. Ekstremno togo jadro skorajda idealnih oblik za današnje čase smo si lahko ogledali na letošnji 33. regati za pokal Amerike na trimaranu Oracle. Mislim, da si nihče ni upal pomisliti, kaj bi se s tisto konstrukcijo dogajalo pri 25+ vozlih vetra.
Sčasoma vsak material izgublja svoje prvotne lastnosti. Ta deformacija se najprej pozna na izgubi osnovne oblike in neprepustnosti vode, neprepustnosti zraka, kmalu zatem pa z razpadanjem materiala že pri manjših obremenitvah. Naj omenim, da je največji sovražnik materiala sonce in ne voda ali sol, zato je potrebno primerno poskrbeti za UV zaščito in jadra ob daljši neuporabi sneti z jambora.
Včasih je bil glavni material za izdelavo jader bombaž, danes imamo za to umetne materiale, med katere sodijo poliester, poliamid, ogljikova vlakna, aramidna vlakna, pentex, spectra, vectran …