Cres (2. del)

Cres (2. del)

Val 155

Otok za vse letne čase

AVTOR Uroš Gabrijelčič
FOTO Uroš Gabrijelčič

V prejšnji številki smo zapisali, da je Cres otok za vse letne čase. Upravičeno, kajti privlačen je skoraj v vsakem obdobju. Tudi pozimi, če seveda od morja ne pričakujete samo namakanja v morju. Zato bi prav tako lahko zapisali, da je Cres za otok za vse: navtike in tiste, ki pridejo tja po cesti. Ali morda po zraku? Tudi to je možno. Lošinj je blizu in tamkajšnje letališče je primerno za letala do 50 potnikov.

Zahodna obala

Glede na smeri neba Cres ne leži strogo v smeri sever-jug, če pri tem upoštevamo njegov najsevernejši in najjužnejši rt. Kljub temu je njegovo obalo mogoče razdeliti na zahodni in vzhodni del. Vzhodni del smo na kratko predstavili zadnjič, ko smo se iz Porozin spustili do Osorja, danes bomo potovali v nasprotni smeri.

Osor se nam je usedel v srce preprosto zato, ker je mestece z bogato zgodovino in ker je že dolgo prežeto tudi s kulturo. Prav tam je pod ta članek podpisani doživel enega najlepših koncertnih večerov. Če je le mogoče, obiščem tudi kakšno razstavo, ki jih občasno prirejajo. Sicer pa je tam trajna razstava kipov najbolj znanih hrvaških kiparjev. In prav vsa dela so tako ali drugače povezana z glasbo. V cerkvi sv. Marije vnebovzetja lahko poleg oltarne slike občudujete tudi niz slik križev pot, ki so jih prispevali najbolj znani hrvaški slikarji. Niti enega niti drugega nikar ne spreglejte, ko boste tam.

Če v reportaži o nekem otoku, ki privlači turiste, med njimi vedno bolj tudi navtične, veliko besed namenjamo umetnosti, zgodovini oziroma kulturi na splošno, je to zato, ker menimo, da bi morali biti vsi trije del zanimanja obiskovalcev. Zdi se nam ubogo, če bi se človek čez leta od obisku Cresa spominjal samo tega, kje je dobro jedel belo ribo ali pa, kje se ni zastrupil s školjkami ali pa, bog ne daj, kje so ga `oskubili` do golega!

Osor si navtiki dobro zapomnijo tudi zato, ker je tam kanal, ki deli Cres od Lošinja in pomembno skrajšuje pot z jugovzhoda proti severozahodu. In seveda nasprotno. Dvakrat na dan se most, ki povezuje otoka, umakne navtikom, ampak to že vsi, ki plujete po teh krajih, že veste. Če ne, se poučite v peljarjih vseh pomembnejših evropskih jezikov.

Ko obrnete premec svojega plovila proti severu in ostaja za vami silhueta Osorja, boste opazili, da je obala bolj razčlenjena, kot pa njena druga stran, ki je obrnjena bolj proti vzhodnemu soncu.

Prvi zaliv na vaši poti je sicer primeren za sidranje, a je bolj namenjen obiskovalcem kampa Brijar, ki je na daleč znan. Po pravici, kajti njegova lega je vabljiva, okolica bogato pogozdena, blizu pa je Osor, če si kdo zaželi kratkega sprehoda zunaj kampa.

Navtikom Brijar zato ne bo zelo zanimiv, čeprav je tam tudi manjši pomol, ob njem pa bolj plitvo, toda za silo bi z manjšimi čolni tam lahko pristali.