Cipelj na puško
Ciplja je s puško zadel že skoraj vsak podvodni lovec, zato ga uvrščajo med ulov začetnikov. Verjetno tudi zato, ker je cipelj močno zastopana ribja vrsta v priobalnem ribolovu. Treba je povedati, da beseda cipelj označuje več vrst rib. V Jadranskem morju živi šest vrst cipljev: debelousti cipelj, zlati cipelj, dolgonosi cipelj, glavati cipelj, tenkoustni cipelj in sivi cipelj. Najpogostejši med njimi je zlati cipelj; če ne v morju, pa med ulovi športnih ribičev. Vsi ciplji imajo podolgovato telo, ki je ob straneh stisnjeno in okroglo ter pokrito z velikimi luskami. Njihova repna plavut je velika in močna, zato so spretni in hitri plavalci. Zlati cipelj je na zgornjem delu temno sivo olivne barve. Rumena pega za očesom in zlata na škržnem poklopcu sta posebnosti, po katerih se zlati cipelj razlikuje od svojih “bratov”. Ciplji se razlikujejo tudi po velikosti. Zlati cipelj zraste do največ 45 cm in enega kilograma. Najmanjši je sivi cipelj, ki zraste do 25 cm in 20 dekagramov, glavati cipelj pa zraste do 90 cm in 8 kilogramov. Živijo v celotnem priobalnem delu Jadrana, vključno z obalami otokov. Cipelj pri prehrani ni izbirčen, saj se hrani z manjšimi vodnimi živalmi, črvički, algami in travami ter ostanki človeške hrane, zato se pogosto zadržuje v pristaniščih in okolici kanalizacijskih odtokov. Bivanje v pristaniščih jim je po godu, saj imajo radi mirnejše morje. Za razliko od drugih se zlati cipelj rajši zadržuje tam, kjer je morje slano in le malo razburkano ter stran od ljudi. Pogosto plavajo tudi na področjih, kjer bujno rastejo alge. Zadržuje se v bližini obale, v plitkem morju in se le redko odpravi dlje kot do 10 metrov globine. Zato je tehnika lova ciplja temu primerna. Ker se pretežno giblje v jatah, je pomemben del lova ob prihodu jate v vidno polje izbira enega primerka. Največjo napako delajo neizkušeni lovci, ko slepo streljajo v jato, niso prepričani, katerega bi izbrali, in se nadejajo ulova. Navadno takšen strel pomeni neuspešen zaključek. Takšna jata se potem hitro oddalji, a ne za dolgo, ker ostaja v bližini. Potrebno je samo slediti smeri njihovega odhoda in jih ponovno presenetiti. Ker se ciplje lovi v precej plitvi vodi, je potrebno izdelati tehniko lova. Podobno kot pri lovu brancina je potrebno namestiti na pas več uteži, da smo negativno plovni. To je pomemben dejavnik pri priobalnem lovu. Sam sem mnenja, da je v plitkem morju ciplja težje uloviti kot brancina. Bolj je nervozen, hitro menjava smer plavanja in je nepredvidljiv. Kot dober plavalec, dolgega vretenastega telesa je težka tarča v samem priobalju. Če k temu prištejemo še slabšo vidljivost, valovanje in premikanje morske gmote v plitkem, je resnično težek ulov.
