Cino Ricci

Ob otvoritvi jubilejne 15. Internautice smo bili seznanjeni, da bomo 19. in 20. junija priče štarta 22. maratonske regate Girovela 2010, regate ki jo bolj poznamo po prvotnem nazivu Giro d`Italia a vela. To nam je predstavil “oče” in organizator prireditve Cino Ricci, karizmatična legenda italijanskega jadranja, “oče” projekta Azzura, s katerim se je Italija prvič vključila v prestižni Pokal Amerike, in skiper jadrnice Azzura, ki se je že pri svojem prvem poskusu uvrstila v polfinale izzivalcev. Pred dvema desetletjema pa si je zamislil regato po vzoru francoskega Tour de France à la Voile in španske Vuelta España a Vela, večetapne regate okoli Apeninskega polotoka na enakih jadrnicah, katere se je v dobrih dvajsetih letih udeležil tudi marsikateri slovenski jadralec. Leta 1993 se je regate udeležila tudi slovenska posadka jadrnice Casino Portorož s krmarjem Ivanom Štravsom, posadka, ki je le za las zgrešila uvrstitev na 3. mesto. Regato smo tudi valovci spremljali v živo in se prepričali v visoko raven le-te, tako z vidika organizacije, kot tudi z vidika močne jadralske konkurence. Zato smo ob tej priložnosti gospoda Riccija poprosili za kratek razgovor.

Po 21 letih in 15 let po prvi ter edini slovenski udeležbi na Giro d`Italia pod jadri, na regati, ki je vaša zamisel, bo ta končno le krenila iz Slovenije. Kako to?

CR: Navkljub temu, da imam tukaj veliko znancev in prijateljev, saj pravkar prihajam od Ivana Štravsa, ki je bil z nami na šestem `Giru`, že dolga leta skušam najti možnost, da bi slovenska mesta vključil v moj projekt. Poskusil sem v Kopru in Izoli, a ni bilo pravega zanimanja. Tokrat pa sem v marini Portorož in pri odgovornih za tukajšnji turizem našel prave sogovornike.

Giro d`Italia je potekal že enaindvajsetkrat. Udeležilo se ga je od šest do sedem tisoč jadralk in jadralcev. Med njimi se je na Giru zvrstila vrsta vrhunskih tekmovalcev, kot so Vascotto, Favini, Chieffi, Cian, Pelaschier, Puh, Štravs in mnogi drugi. Nekateri se lahko za svoje poznejše uspehe zahvalijo prav naši regati, saj gre za zelo kompleksno, zahtevno tekmovanje, predvsem pa zelo naporno, saj traja ves mesec. Tu so se marsičesa navadili, saj morajo sami poskrbeti za svoje pokrovitelje, posadko, zelo zahtevno logistiko in ne nazadnje še dobro jadrati, saj tekmujejo na enakih jadrnicah in ne z neko Alfa Romeo proti drugim manjšim jadrnicam. Zmaga torej res najboljši.

Ivan Štravs, ki je bil takrat četrti, zato se je udeležil še dodatne regate, na kateri tekmuje prvih pet s francoskega Toura in španske Vuelte ter našega Gira, se še danes z veseljem spominja teh doživetij. Rekel mi je, da so bile to najlepše regate, kar jih je kdaj doživel.