Cinkove, aluminijeve ali magnezijeve anode

V navtiki ne moremo mimo korozije in korozijskih procesov, ki narekujejo servisne posege in vzdrževalna dela na plovilu. Korozijo poznamo v različnih pojavnih oblikah, vendar se v navtiki pogosto omejimo le na tri osnovne vrste, ki so najbolj prepoznavne in na plovilih povzročajo največ škode.

V osnovi ločimo:

·         elektrokemično korozijo,

·         galvansko korozijo,

·         korozija blodečih tokov.

Ne glede na obliko korozije vedno pri korozijskih procesih sodelujejo anoda, katoda, elektrolit ter povezava med anodo in katodo. Preprosta elektrokemična korozija se lahko odvija na enem materialu ali zlitini, ki je v stiku z elektrolitom. Tudi navidezno homogen material ni popolnoma homogen, saj so posamezni deli površin materiala medsebojno različni, bodisi zaradi obdelovalnih postopkov, nečistoč v materialu, toplotni obdelavi in napetosti. Kot posledica nehomogenosti del materiala deluje kot katoda, ki privlači elektrone, medtem ko anodni del materiala oddaja elektrone. Na ta način material površinsko razpada. Elektrokemična korozija se lahko odvija v atmosferi ali vodi. Praviloma električno kemična korozija poteka s počasnim tempom in kontinuirano. V agresivnih atmosferskih okoljih, med katere lahko štejemo tudi pomorski zrak, je hitrost elektrokemične korozije lahko tudi od 0,3 do 1,27 mm na leto (na primer aluminijasti okviri oken ob poškodovani eloksaciji), odvisno od vrste kovine in izpostavljenosti.

Galvanska korozija vključuje dva materiala, ki se po svojih anodnih značilnostih medsebojno zelo razlikujeta, kar pomeni, da sta v elektrokemični napetostni vrsti daleč narazen. Odvija se pod pogojem, če sta omenjena materiala v fizičnem stiku ali sta medsebojno povezana z električnim vodnikom. Hkrati morata biti elementa medsebojno povezana še preko elektrolita, s čimer je električni krog sklenjen. Galvanska in elektrokemična korozija potekata vzporedno in se medsebojno ne izključujeta, korozija blodečih tokov pa je korozija, ki jo povzročajo vrinjeni ali blodeči električni tokovi znotraj ali zunaj plovila, ki so lahko posledica napake na električnem omrežju v marini ali na plovilu. Glede na to, da so električne napetosti v omrežju višje, so praviloma večji tudi električni tokovi, ki pospešujejo procese korozije in razpadanje materialov, ki se v konkretnem primeru obnašajo kot anoda. Poškodbe so lahko izjemno hude in hitre, še zlasti v bližini transformatorskih postaj.

Procese galvanske korozije pogosto uporabljamo kot orodje za zaščito posameznih pomembnejših kovinskih elementov na plovilu. Ti elementi so sami po sebi sicer podvrženi korozijskim procesom, vendar s primerno izbiro žrtvene anode in njuno povezavo ustvarimo razmere, ki ustrezno ščitijo kovinski element. Tako ščiteni del postane katoda, kar pomeni, da sprejema elektrone, medtem ko žrtvena anoda postane anoda, ki oddaja elektrone in se pri tem razkraja.