Ciklon Yasi

Pravijo, da stvari začnemo ceniti takrat, ko jih izgubimo. Midva sva Marutji cenila že prej in ideja o tem, da bi jo morala predati, nama je trgala srce.

Zgodilo se je nekega sončnega popoldneva. Pravkar sva se vrnila s potapljaške ture na bližnjem koralu, ko je zazvonil telefon. Ko je odložil prenosni telefon, me je Rick pogledal in mi rekel: “Imava problem”. Nekdo se je zaljubil v Marutji in bi jo bil rad odkupil. Jadrnica je res bila na trgu že skoraj eno leto, midva pa sva na to že pozabila in v tem času uredila, popravila ali spremenila stvari, ki nama niso bile všeč na njej. Marutji nima vsega, kar bi si midva želela in večkrat se pritožujeva nad njo. Mene moti, ker nimam dovolj prostora za skladiščenje hrane. Ricka predvsem skrbi rja, ki je na kovinskih barkah vedno problem. Vsakokrat, ko začneva debato o tem, kaj vse bi bilo treba še dokupiti in spremeniti, se mi kar zvrti. Po drugi strani pa sva naredila že ogromno. Kaj zdaj? Kupec nama ponuja dober denar. S takšno vsoto bi lahko našla jadrnico, ki je bolj po najinem okusu. Je pa tudi res, da ima vsaka jadrnica svoje probleme in medtem, ko Marutji že poznava, bi jih pri novi jadrnici komaj morala začeti odkrivati.

Naslednjih nekaj dni je minilo v pretehtavanju “za” in “proti”. Nazadnje sva se odločila, da sprejmeva ponudbo.

Prihodnji lastnik najinega doma je splošni zdravnik v bolnici v Cairnsu. To je mesto na severni obali Avstralije, ki večinoma živi od turizma Velikega koralnega grebena, kamor sva itak nameravala zajadrati.

Ganesha sva povabila na krov nekega poznega popoldneva in Rick me je pred tem srečanjem opozoril: “Spomni se, da midva ne prodajava barke, ampak slog življenja. Če se bo on zaljubil v življenje na morju, kakšnega imava midva, je jadrnica že skoraj zagotovo prodana.” Tako sva sklenila, da ne bova razlagala o vseh obnovitvenih delih, ki sva jih opravila v zadnjem letu, kajti potenje v prašnem boatyardu prav gotovo nima nič sanjskega. Marutji sva rajši dodobra pospravila in počistila, potem sem pa jaz še spekla piškote, tako da je pod krovom prijetno dišalo, prižgala sva oljno svetilko in nekaj svečk in gostu pripovedovala o najlepših doživetjih na morju. Ganeshu so se ob najinih pripovedih svetile oči in res ni imel niti enega vprašanja o stanju jadrnice ali tehničnih zadevah. Sicer je nekaj dni pozneje prišel barko pogledat še izvedenec, ki je po peturnem pregledu izjavil, da je vse v odličnem stanju. Ricku je čestital in priznal, da zelo redko stopi na tako dobro vzdrževano jadrnico.

Ganesh je bil seveda s poročilom zadovoljen in kmalu sva na račun dobila celotni znesek, kar pa je tudi pomenilo, da sva sedaj postala brezdomca …

Odločila sva, da se bova za nekaj časa ustavila v tem tropskem mestecu, Cairnsu, ki je med lepšimi, kar sva jih videla v Avstraliji. Preden se podava v iskanje naslednje jadrnice, bova nekaj mesecev delala in tako povečala jadralno blagajno.