Čas poletja

Čas poletja je tu in čas regat je deloma za nami. Približuje se čas počitnic in dopustov, torej jadralskih avantur.

Tisti, ki smo malo bolj vneti jadralci, smo naredili že nekaj dni regat, dosegli kakšen bolj ali manj ugleden rezultat, drugi pa so verjetno pripravljali svoje morske konjičke na sezono.

V tokratni izdaji se bomo posvetili predstavitvi olimpijskih razredov. Verjamem, da ste te besede že nekje slišali, vendar pa bi vam rad podal kompleten pregled nad olimpijskim dogajanjem, saj verjamem, da vas večina ne zna našteti vseh razredov in ker smo vsi bolj ali manj jadralci, je pametno izvedeti tudi kaj iz teorije, in to ne tiste gostilniške, ki se nam prevečkrat sama vsiljuje.

Zadnjič smo končali pri razredu 470, preostanejo nam še yngling, zvezda, tornado, 49er in jadralna deska RS:X Neil pride.

Yngling

Jadrnica yngling je bila narisana leta1967, njen projektant Jan Linge pa si jo je izmislil kot majhno izpodrivno jadrnico za svojega sina. Jadrnica je na zunaj videti kot manjša sestra solinga, ki je bil veliko let olimpijski razred, vendar nam mere povedo, da ne gre zanj, saj je glede na dolžino širša in višja. Tako je bila jadrnica primerna za otroke in začetnike. Na začetku jih je bilo v Evropi le malo, vendar so kmalu uvideli njene jadralske lastnosti in je zato leta 1979 dobila priznanje svetovne jadralske organizacije in nato leta 2004 postala olimpijski razred kot ženski trosed. Jadrnica ima poleg glavnega jadra še flok in špinaker.

Dolžina: 6,4 m

Širina: 2 m

Teža: 645 kg

Tako je nastala jadrnica, ki ji utežna kobilica in oblika ne dovoljujeta visokih hitrosti, je pa počasna jadrnica toliko bolj zahtevna v trimanju in taktiki.

Zvezda

Jadrnica zvezda je najstarejši olimpijski razred doslej, saj je bila narejena že leta 1911. Narisal jo je Francis Sweisguth. Izkazalo se je, da zajema tako klasične oblike, kakor napredne jadralske lastnosti, zato še danes nastopa kot olimpijski razred, kar je postala že leta 1932. Podpira jo največja jadralska organizacija na svetu, tako da danes kljub svoji obliki in starosti uspešno konkurira novim projektom v boju za olimpijski naziv.

Zvezda se uvršča med težke jadrnice, saj nima utežne kobilice, tako da je, kakor yngling, že sama po sebi stabilna. Z ozkim trupom in velikim glavnim jadrom dopušča neskončno vrst trimanja in je zato dobra osnova za velike jadrnice. Je dvosed z glavnim in prednjim jadrom. Ker je zelo ozka, je za izravnalni moment potrebna velika teža, zato ima po navadi prvi jadralec (flokist) tudi preko 100 kg telesne teže.

Dolžina: 6,9 m

Teža: 671 kg

Površina jader: 26 m2

Jadrnica je danes izdelana predvsem iz steklenih vlaken, jambor in bum sta aluminijasta, jadra pa iz dakrona. Kljub večletnemu razvoju se jadrnica ni bistveno spremenila od svoje prvotne oblike, tako da bi bilo mogoče z vsemi jadrnicami še zmeraj tekmovati.

Tornado

Tornado je jadrnica, ki sodi med dvotrupne jadrnice ali katamarane. Je edini katamaran med olimpijskimi razredi, pa še to je bil zadnjič leta 2008 v Pekingu. Narejen je bil leta 1967 kot projekt na natečaju za novi olimpijski katamaran. Projektanti so bili trije, in sicer Rodney March, Terry Pierce in Reg White. Katamaran je najprej dobil priznanje Mednarodne jadralske zveze, dve leti pozneje pa je postal olimpijski razred. Čeprav je bil v osnovi narejen za olimpijske igre, je zaradi svojih lastnosti postal mednarodni razred na vseh prvenstvih. Svoje prve olimpijske igre je dočakal leta 1976.

Uvršča se med lahke jadrnice, z visokim in ozkim glavnim jadrom, majhnim flokom in genakerjem (asimetrični špinaker), kar mu omogoča doseganje visokih hitrosti, preko 33 vozlov, in tako je bil najhitrejši olimpijski razred.

Dolžina: 6,18 m

Širina: 3 m

Teža: 160 kg

Površina jader: 21 m2

Jadrnica je danes izdelana iz steklenih vlaken in poliestrske smole, jambor in bum pa iz aluminija. Včasih so bili trupi tudi iz lesa in jadrnica ni imela dodatnega prednjega jadra za vožnjo z vetrom (genakerja), ki so ga uvedli šele leta 2004 na olimpijskih igrah v Atenah.

49er

49er ali fourtyniner je najmodernejša jadrnica med olimpijskimi razredi. Zasnovana je iz malo večjega »18 foot skiffa«. Te jadrnice so bile nam Evropejcem še nekaj let nazaj bolj neznane, saj so to skupino hitrih, že skoraj akrobatskih jadrnic poznali le v Avstraliji.

Gre za enotrupno lahko jadrnico s pretirano visokim jamborom in površino jader, nekakšnimi terasami na bokih in z zelo ploskim dnom, kar vodi do zanemarljivih hidrodinamičnih uporov, saj jadrnica skorajda ne »proizvaja« krmnega vala. Te lastnosti in posadka dveh pripeljeta do zelo visokih hitrosti za enotrupne lahke jadrnice.

Dolžina: 4,9 m

Širina: 1,7 m

Teža: 94 kg

Površina jader: 36,5 m

Takšno nesorazmerje dimenzij je pripeljalo do novih problemov v sami izdelavi, saj glede na težo trupa sile nanj znašajo tudi tono in več, tako da stari konstrukcijski materiali (poliestrska smola, aluminij) niso dajali zadovoljivih rezultatov in so morali uporabiti nove materiale, kot so ogljikova vlakna in epoksidna smola.

Ti materiali so dražji, vendar nudijo neprimerljivo boljše fizikalne lastnosti (teža, togost, paroprepustnost (osmoza)), pa ne samo pri trupu. Tudi zgornji del jambora je osnovan na bazi steklenih in ogljikovih vlaken, prepojenih z epoksidno smolo. Takšna kombinacija se na sile jader odziva dinamično, če je aluminij statičen material. Dakron je pri jadrih zamenjal mylar, ki je precej lažji, manj vpija vodo, manj se razteguje, je pa veliko bolj občutljiv na prepogibanje, točkovne udarce in UV žarke, tako da je kljub višji ceni življenjska doba krajša.

RS:X Neil Pride

Je zadnji olimpijski razred, ki pa z jadranjem, razen vetra, nima veliko skupnega.

To je jadralna deska nove generacije, saj združuje lastnosti prejšnjih olimpijskih desk in skorajda revolucionarnih »formula windsurfing«.

Začetke jadranja na deski zasledimo leta 1965, ko se dva prijatelja iz Kalifornije, Hoyle Schweitzer in Jim Drake, odločita, da združita deskanje na valovih (srf) in jadranje, ker sta imela dovolj čakanja na primerne valove za deskanje.

Jim Drake je bil po poklicu letalski projektant, Schweitzer pa poslovnež.

Drake dobi idejo o gibljivem spoju jambora in deske, tako nastane zglob (peta), ki je z izboljšavami v uporabi še danes. Do leta 1968 sta patentirala prvo jadralsko desko, imenovano »windsurfer«, tako da je iz kombinacije deskanja in jadranja nastala jadralna deska (windsurf). Vendar se pojavi problem, saj se izve, da najdba jadralne deske pripada nekomu drugemu in to S. Human Darby, ki je windsurf naredil že konec petdesetih let, vendar ga ni patentiral. Zanimivo je, da do leta 1976 še nihče od njih ni slišal za drugega, tako da se začne vojna za prevzem patenta. V prihodnosti niso bili več tekmeci, saj je bil Schweitzer predsednik Mednarodne windsurf zveze, Darby pa izdelovalec jader.

Na začetku so bile deske dolge in ozke, a so z leti postajale vse krajše in širše in tudi hitrost so se povečevale, saj je bil hitrostni rekord leta 1977 17,1 vozla, leta 1993 pa že 45,34 vozla. Danes se razvoj nagiba k čim krajšim in širšim deskam, da bi pridobili zadostno površino za glisiranje in nato čim manjšo močeno površino in trenje. RS:X je ena izmed takšnih desk.

Dolžina: 2,8 m

Širina: 93 cm

Napram predhodniku (mistral OD, D: 3,72m, Š: 36,5cm) je popolnoma drugačna deska. Tudi sami materiali in način izdelave se je spremenil. Včasih se je veliko uporabljal polietilen, ki je bil zelo odporen na zunanje vplive, vendar je bil težek in deska je delovala »gumijasto«. Danes so v uporabi predvsem ogljikova in aramidna vlakna v kombinaciji z raznimi polnili in epoksidnimi smolami (sendvič konstrukcija), ki dajo izdelku lahkost in visoko togost, vendar so ti materiali občutljivi na točkovne udarce. Praktično je RS:X izpeljanka deske formula windsurfing, ki ima od predhodnika dodan gredelj (kobilica).

Z RS:X zaključujem današnji prispevek in opis olimpijskih razredov, ki jim lahko rečemo tudi suhe jadrnice, saj se takoj po regati vsaka izmed njih spravi na obalo, kjer počaka na naslednjo regato, ali pa se jih preprosto prepelje na naslednje prizorišče regatiranja.

Sedaj pa naj vas samo še opomnim, da sem vam za katero koli vprašanje na voljo tudi na Valovem forumu, v resnici pa vam želim obilo vetrovnih trenutkov, upam, da na morju. Spet se vidimo septembra, ko bomo prešli na malce bolj fizikalne lastnosti, do takrat pa si odpočijte misli.