Brisbane

Spustiti sidro v zalivu, kjer ni žive duše, in občudovati sončni zaton v popolni tišini, ki jo premorejo samo resnično zakotni kraji, segreje srce vsakega jadralca. Nikoli si ne bi mislila, da bom enako energijo občutila ob sidranju v središču milijonskega mesta. Pa me je presenetilo. Veličastni nebotičniki, ki so se dvigali nekaj metrov od naju, so me najbolj prevzeli ponoči. Ko sem pokukala izpod palube v kokpit, sem se vsakokrat na novo začudila, kot da bi jih prvič zagledala. Tako nenavadno je sidrati sredi nebotičnikov … Zlata obala

Ocean je ocean in čeprav je mogočen in privlačen, je včasih tudi dolgočasen. Zato z Rickom izkoristiva vsako priložnost, da smukneva v ožine med celino in otoki. Ko sva po trideseturni plovbi končno prijadrala iz New South Walesa v Queensland, sva zapustila Pacifik in zajadrala skozi Gold Coast Seaway. Prehod skozi ožino vodi do dobro obiskanega sidrišča v zaledju slovitega Surfers Paradisa. To območje, ki vsako leto sprejme nad dva milijona turistov, je najbolj razvit del avstralske obale in popolnoma pozidan z visokimi hoteli. Hiter in nepremišljen razvoj obale, ki ga vodi sla po dobičku prej kot zdrava pamet, danes ogroža dolge peščene  plaže. Tamkajšnji prebivalci živijo v strahu pred ciklonom, ki bi odpihal njihove plaže, tako kot se je leta 2006 zgodilo na otoku Duck v severnem Queenslandu. Za erozijo plaže sta kriva dva različna dejavnika. Prvi je želja hotelirjev po razgledu na morje, zaradi katere so uničili vse peščene dune, ki so prvotno krasile “zlato obalo” (ime izhaja iz dejstva, da so si lahko samo bogati ljudje privoščili počitnice na tem delu obale). Drugi problem so valobrani pri izlivu reke Tweeds, nekaj milj južno od Surfers Paradisa, ki ustavljajo migracijo mivke proti severu. Mivka v Avstraliji namreč migrira proti severu. Zaradi istega razloga so pred valobrani ob vhodu v Gold Coast Seaway namestili mogočno napravo, ki posrka mivko, ki se ustavlja ob južnem valobranu, in jo prenese nad severni valobran. Ob misli na dimenzije takšnega projekta se sprašujem, ali ne bi bilo bolj preprosto se prilagoditi naravi, kot jo na vsak način prilagoditi našim potrebam …

Plovba po kanalih med obalo na vzhodu in otokoma South in North Stradbroke na zahodu je bila vse prej kot dolgočasna. Masa turistov poleg plaže seveda preplavi tudi morje, tako da sva ves dan dobesedno vozila slalom med smučarji na vodi, jet-skyji, padalci in neštetimi motornimi čolni vseh velikosti, ki so švigali z vseh smeri. Celo letala so pristajala pred najinim premcem!

V vsej tej norišnici nisva preveč uživala, zato se tudi nisva ustavljala, razen kratkega postanka na nenaseljenem otoku North Stradbroke. Sprehodila sva se do vrha peščenih dun, od koder se je odprl čudovit razgled nad ocean, in tam pričakala sončni zahod.

Naslednjega dne je bila plovba mirnejša. Turiste sva pustila za seboj in se med ozkimi kanali z lahkim vetrom v krmo počasi premikala proti severu. Plovba med bregovi, poraščeni z mangrovami, je bila pravi balzam za dušo, in kmalu sva pozabila na ropot motorjev prejšnjega dne. Sidro sva spustila v mirnem sidrišču Price ob vhodu v zaliv Moreton Bay. Naslednjega dne sva nameravala prejadrati ta zaliv in nadaljevati proti severu, vremenske napovedi pa niso bile najbolj spodbudne. Medtem ko je Rick študiral navtično karto, da bi našel primerno sidrišče za naslednje dni, sem jaz bleknila: “Kaj pa, če skočiva do Brisbana?” Kapetan je takoj odobril idejo, dvignil telefon in rezerviral privez. Potem sva sedla v kokpit in prisluhnila želvam, ki so plavale okrog naju. Njihove vdihe se v tako tihi noči sliši tudi nekaj sto metrov daleč …