Brest

Neverjetno ohranjen, sicer po 2. svetovni vojni obnovljen, je srednjeveški grad na ustju reke Penfeld, najstarejši zgodovinski spomenik v Brestu. Danes v graščini, ki v sebi skriva stoletja dolge zgodbe in vabi na odkrivanje bogate zgodovine, domuje Muzej nacionalne mornarice.

Neštetokrat dograjevan in posodabljan grad pripoveduje zgodbe o usodi slavnih pomorščakov, o zgodovini mesta in celotne pokrajine, o usodi celotne Francije in sveta. Ta izjemni zaklad svetovne dediščine je pridobil oznako spomenika zgodovine že leta 1923.

Po sledeh časa

Nemogoče je na tem mestu predstaviti celovito zgodovino danes pomembnega gospodarsko-pomorskega in turističnega mesta Brest. Naj bo naš prispevek le vabilo za podrobnejše odkrivanje zgodovine »mesta«, ki je začelo nastajati že v zgodnjem paleolitiku. V neolitiku so se tukaj nastanili prakmetovalci – prvi obdelovalci zemlje. K razvoju mesta in celotnega področja je prispevala tudi selitev narodov, predvsem s severa, ki se so tukaj naselili v železnem obdobju. Izjemen položaj čeri, na kateri je potem nastal grad – trdnjava, je omogočil nastanek prazgodovinskega mesta, čigar arhitektura priča o napadih in obrambi tako z morske kot tudi s kopenske strani.

Začetke organiziranega in živahnega življenja na teh koncih, zaradi razširitve Rimskega cesarstva, ki se je raztegnilo vse do obal Atlantika in čez, na sever, beležijo s prihodom Rimljanov. Prav Rimljani, ki so zaradi vdorov barbarov želeli utrditi mejna mesta svojega cesarstva, med katerimi je bil poslej tudi Brest (okrog leta 260, cesar Postumus), so postavili temelje današnje trdnjave, iz katere se je razvilo mesto Brest.

Zunanji kamniti zid (opus mixtum) višine tudi do dveh metrov so morali vseskozi obnavljati. Na obzidje so postavili številne opazovalne stolpiče (kule v obliki trapeza), ki so jih pozneje – po nalogu Vaubana, vojaškega stratega sončnega kralja Ludvika XIV. – uničili leta 1685. Znotraj obzidja je bila nameščena garnizija vojščakov (1.000 ljudi), ki je branila pristan in vhod v zaliv rečice Penfeld, ki se izliva v prostran morski zaliv pred Brestom. Iz teh časov je preostalo le še danes vidnih 185 metrov obzidja, ki je obkrožalo graščino – kot so menili Rimljani – postavljeno na koncu sveta.

Ob koncu Rimskega cesarstva je bil castelleum (Brest) zaradi svojega strateško vojaškega položaja med Severno in Južno Evropo najpomembnejše mesto (četudi takrat le vojaškega pomena).

Angleži v Brestu.