Boot Düsseldorf 2012
Optimizem govori nemško
Drugi največji navtični salon na stari celini smo obiskali na dan otvoritve, 21. januarja. Kot že desetletja dolgo smo si ogledali večji del tistega, kar so razstavili v 17 ogrevanih in pred slabim vremenom zaščitenih halah. Živahno dogajanje nam je dalo veliko snovi za pisanje, dober obisk (prve dni) upanje na oživljeno zanimanje za navtiko, nekaj spodbudne statistike pa realno podlago za zmeren optimizem.
Nekaj statistike
Statistika je uporabna stvar, a je sama po sebi brez vrednosti, če je ne pospremi ustrezen komentar. Tu pa tiči težava, kajti komentar je odvisen od percepcije tistega, ki ga prispeva; ima namreč lahko različen predznak, na kratko rečeno pozitiven oziroma negativen.
Kako smo opredelili statistiko mi, na kratko v nadaljevanju, ki mu bo kot vedno sledil kratek pregled videnega.
Letos je na prireditvi sodelovalo 1.656 razstavljavcev iz 62 držav, kar je več kot lani. Skromen porast je pomemben, ker je krivulja že drugo leto zapored obrnjena navzgor, pa tudi zato, ker so se razstavne površine povečale za 800 m2 večje (93.489 m2). Od tega so jih največ zasedli nemški razstavljavci (50.481 m2), ki jih je bilo 945. Nemčija je bila z njimi seveda najmočneje predstavljena država, kar je seveda razumljivo. To pa še ne pomeni, da so bile nemške znamke po pomembnosti prevladujoče, kajti dobro je vedeti, da so bili številni nenemški izdelovalci zastopani z nemškimi podjetji, kar tudi pojasnjuje dejstvo, da so nekatere velesile zavzemale relativno malo prostora, vsekakor manj, kot jim ga pritiče glede na njihovo pomembnost.
Slovenski delež ni bil zanemarljiv, kajti za sodelovanje se je odločilo 13 podjetij, ki so zavzela 1.439 m2 površin. Oba podatka nas uvrščata med vidnejše države in potrjujeta slovensko navtično pomembnost, ki so jo zadnja leta izpričevale tudi številna priznanja, na primer Yacht of the Year.
Prodaja plovil narašča
Najbrž so največja privlačnost takšnih prireditev plovila in teh je 440 razstavljavcev letos predstavilo kar 1.700. To je sicer manj kot v Genovi, s katero Boot tekmuje v pomembnosti, a so vsa razstavljena v pokritih halah. No, manjša številka gre tudi na račun manjšega števila velikih plovil in megajaht, ki že objektivno težko zaplujejo v Düsseldorf ali na kateri koli drugi `kopenski` sejem. A organizatorji se tolažijo, češ da gre današnja stopnja vizualnih medijev razstavljavcem kar na roko, saj je mogoče dokaj nazorno prikazati plovila v kaj različnih razsežnosti, razen seveda tiste resničnostne, toda predstavitve so zdaj nazornejše kot kdaj koli prej. No, v tem imajo deloma prav, a to navsezadnje ni naš problem.
Poleg plovil pritegujejo obiskovalce tudi hale, kjer razstavljajo navtično opremo in oblačila ter obutev, zelo je na `udaru` turistična hala s čarterjem, kot posebno dejavnostjo, na svoj račun pa pridejo tudi srfarji, potapljači in še kdo.
Uradni podatki organizatorja govorijo o porastu zanimanja za posamezne dejavnosti. Tako na prvem mestu omenjajo potapljanje in srfanje, pa tudi čarterska dejavnost beleži spodbudno rast. Največ oči je seveda uprtih v izdelavo plovil, kjer se segmenta jadrnic in motornih plovil skozi recesijo prebijata z izmenično srečo, a je, kot kaže, krivulja v severnih delih zahodne Evrope spet obrnjena nekoliko navzgor, pri čemer ima seveda največ zaslug Nemčija. Tam že drugo leto zapored beležijo porast izdelave in celo nekoliko večji izvoz, čeprav seveda ostaja Nemčija poglavitni generator rasti. Ta je v Nemčiji porasla za 30 %, pričakujejo pa tudi letos približno 20-odstotna rast. Vsa navtična dejavnost je lani v Nemčiji dosegla 1,77 milijarde evrov prometa, kar je skoraj 3-odstotna rast. Boljša je bila tudi prodaja rabljenih plovil, slabše pa so se prodajale le megajahte, rabljene in nove.
Žal evropskih podatkov ni bilo na voljo, a se da iz preteklosti sklepati vsaj na to, da porast v Nemčiji potegne za seboj tudi druge države, tod ne vseh, žal, saj ostajajo države južne Evrope in Sredozemlja, na primer, izvzete iz teh trendov. Nič dobrega torej za Slovenijo, kjer je, vsaj po našem mnenju, položaj še bistveno slabši, kot so nam ga pripravljeni priznati drugi. A to je tema za neki drugi kontekst!