Bočni zanos krme in bočni potisni vijak

Vprašanje:

Imam jadrnico starejšega tipa iz poliestra tipa „motosailer“, z malo daljšo kobilico od običajne. Jadrnico sem podedoval po stricu, do sedaj je nisem veliko uporabljal, prav tako nimam posebnih navtičnih izkušenj. Težave mi povzroča vzvratna vožnja v krmo. Barka se zelo hitro zasuka v desno in običajno moram kar nekajkrat popravljati smer vožnje z ustavljanjem in vožnjo naprej. Ko sem opazoval soseda v marini pri njegovih preprostih manevrih, mi je svetoval vgradnjo posebnega vijaka v premcu, bowthrusterja. Zanima me, kaj menite o tej rešitvi in ali se bodo moje težave zmanjšale.

Odgovor:

Preden vam odgovorim pritrdilno ali nikalno, je potrebno skupaj poiskati izvor vaših težav, to je velikega bočnega zanosa. Vsekakor je pomembno to, da vzrok ni dolga kobilica, ampak je to v največji meri ladijski vijak. Vsak vijak namreč poleg sile v smeri vožnje proizvaja tudi silo, ki sili plovilo (krmo) vstran. Kam je to, je odvisno od tega, v katero smer se vijak vrti. Če pa ima jadrnica ali kakšno drugo plovilo dolgo kobilico, so vsi manevri še toliko težji in zahtevni, ker včasih krmilo kar noče in noče ubogati pri vožnji s krmo. Pri vožnji v tej smeri je zanos še bolj izrazit, še zlasti, ko gre plovilo iz stanja mirovanja v gibanje, ko še ni bočnega odpora krmila, kobilice in tudi trupa. Kakšna je preprosta pomoč?

–       Slabost bočnega zanašanja krme je potrebno izkoristiti kot prednost, in sicer tako, da se naštudira smer in stopnja zanosa in se to upošteva pri manevrih. Če vemo, da nas vijak zasuka v smeri okoli 30 stopinj, bomo tudi plovilo tako postavili, da bo po zasuku zaradi delovanja vijaka v pravšnjem položaju.

–       Večkrat je vzrok sukanja tudi bočni veter, ki najprej zasuka premec. Recept je v tem, da se zopet postavimo tako, da bi nam veter pomagal in ne odnašal.

–       Večkrat pomaga bolj sunkovito speljevanje z malo več obratov, tako da plovilo prej spelje in prej sledi premikom krmila. Včasih je potrebno smer popraviti tudi z vožnjo naprej.

–       Ena od možnosti je tudi zamenjava vijaka s sodobnejšim vijakom s samonastavljivimi lopatami. Te se prilagajajo trenutni obremenitvi in povzročajo manj delovanja sile vstran in več v smeri gibanja.

–       Še bolj zahtevna rešitev je zamenjava pogonskega sklopa, in sicer namesto klasičnega linijskega pogona se vgradi »sail-drive« pogon. Ta je običajno pomaknjen od krme bolj proti središču trupa plovila, zaradi česar je navor za bočni zasuk bistveno manjši. Ta rešitev je možna pri jadrnicah s krajšo kobilico, pri tistih z dolgo kobilico pa to ni izvedljivo oziroma takšna rešitev ne prinese večjega uspeha. Vsekakor pa to skoraj ne pride v poštev pri stari barki, kjer položaja motorja ni mogoče preprosto premeščati.

–       Zelo dobra tehnična rešitev in s tem odpravo težav v največji meri pa bi pomenila vgradnja hibridnega električnega pogona na »sail-drive« sistem, in sicer tistega z vrtljivo nogo vsaj za 90 stopinj. Žal so ti sistemi še dragi in je skupna investicija (dizelski agregat, elektromotor in potrebna elektronika) tudi za 100 % večja od klasičnega pogona. Pričakujemo pa, da bo energetska kriza vplivala na pospešen razvoj hibridnih električnih pogonov in s tem tudi znižanje njihove cene.