Boatyard Vava’u, Tonga

Po vseh teh letih bi že morala vedeti, da vsakič, ko povlečemo barko na suho, odkrijemo nekaj, česar nismo pričakovali. Tokrat sva šla v suho marino izključno zaradi zamenjave motorja. Najin star Perkins 410-8 se je dokončno poslovil, zato sva na Novi Zelandiji naročila novega. Rdeča Beta 38 je tri tedne potovala do Tonge in ko je končno prispela, sva se odpravila v edino suho marino v državi. Boatyard Vava’u je med jadralci še dokaj nepoznana, saj je začela delovati šele pred kratkim, novembra 2015. A verjamem, da bo v kratkem postala zelo priljubljena postojanka v Južnem Pacifiku, saj ima dobre cene in kakovostno ponudbo. Suho marino sta na noge spravila dva mlada para, ki sta na Tongo prijadrala s svojima jadrnicama: Joe in Kate iz Anglije ter Alan in Bodine iz Južne Afrike. Vsi štirje so prijazni, delavni in izkušeni na svojem področju. Strankam nudijo vse običajne storitve, tistim, ki se dela lotijo sami, pa pomagajo z brezplačnim svetovanjem. Lepo je bilo delati v družbi oseb, ki svoje delo jemljejo resno, a se večkrat na dan tudi do solz nasmejejo. Tudi okolje je prijetno, saj se jasa z jadrnicami skriva v bujnem zelenju, morje pred marino pa je dovolj čisto za potapljanje. V nobeni suhi marini se še nisva imela tako lepo. …

Neprijetno odkritje
Rick je torej točno vedel, s čim se bo ukvarjal naslednjih nekaj tednov, jaz pa sem (v strahu, da se bom dolgočasila) pripravila dolg spisek del, od barvanja kaluže in palube do lakiranja kuhinje in kokpita. Le zadnje tri dni pred splavitvijo sem nameravala posvetiti podvodnemu delu jadrnice. Uf, kako sem se motila!
Ko so delavci suhe marine Calypso umili z vodo pod pritiskom in jo zatem postavili na stojala, sem se sprehodila okrog nje in presenečeno ugotavljala, kako dobro se je ohranila barva, ki sem jo nanesla pred dobrimi tremi leti v Mehiki. Nato sem ga zagledala: osmotski mehurček! In nedaleč še enega, malo večjega. Malo me je streslo, pa sem si rekla: »Saj jih ni veliko.« Ne vem, če sem takrat že vedela, da si lažem, ali sem res utopično verjela, da je s podvozjem jadrnice vse v redu. Poklicala sem Ricka in mu pokazala odkritje, on pa je odreagiral natanko tako kot jaz: »Samo par jih je, to ni noben problem …« Tudi on se je motil. …

Več si lahko preberete v 224. št. revije Val navtika.