Boatfit Bremen 2012
Sejem nasvetov o plovbi in vzdrževanju plovil
Navtični sejem „Boatfit“ na severu Nemčije, v Bremnu, je specifičen tako po svoji vsebini kot tudi obiskovalcih. To ni sejem, kjer bi razstavljali sodobna plovila (sem in tja tudi kakšno takšno plovilo zaide), ampak mesto, kjer pravi pomorščak lahko veliko izve in se marsičesa nauči. Organizator je s to vsebino zapolnil tržno nišo in pričakovanja mnogih, ki jih ne zanima toliko sodobno oblikovanje, ampak predvsem to, kako plovilo pripraviti, da bo plulo varno, zanesljivo, da bo vzdržalo dolgo let in da bo kapitan z njim tudi ravnal varno in se znašel še v tako zapletenih okoliščinah na morju.
Sam ga obiskujem na dve leti, ko se vsebina sejma dovolj spremeni, da odkrijem vedno nekaj novega, predvsem pa vedno tudi nekaj slišim, spoznam in se naučim.
Sejemsko dogajanje je v bistvu razdeljeno na dva dela. Prvi je razstavni del, kjer prevladuje predstavljanje različnih oblik izdelave in vzdrževanja plovil ter opreme zanje, veliko pa je tudi ponudbe opreme, ki je na drugih sejmih ne srečamo ali pa jo prezremo zaradi drugih razlogov.
Drugi del sejma pa so številna predavanja in okrogle mize z različno tematiko, razporejena na tri dni tako, da vsak z malo več časa lahko uspe prisluhniti različni tematiki. Potrebno si je vzeti samo čas. Letošnji sejem je postregel z naslednjo vsebino (izbor meni zanimive tematike): prehod na LED osvetlitev na barki, na kaj je potrebno paziti, vremenska napoved na odprtem morju, obnova tikove palube, ploter ali iPad na barki, sidranje v praksi, okovje na lesenih jamborih, sendvič ali polni laminat, alge v gorivu – kaj storiti, elastična lepila v ladjedelništvu, oprema barke za plitev žep, praksa pri trimu jader, trimanje potovalnih jader, človek v morju, brušenje in poliranje plastike, lesa in železa, načini oblaganja palube, kje so meje elektronske navigacije, orodje za barvanje za amaterje, na pot z majhno barko, oskrba plovil z elektriko, priprava plovil in posadke na plovbo v težkih pogojih, preprečevanje in sanacija osmoze, rekonstrukcija lesenega plovila v lastni izvedbi, napake pri nakupu rabljenega plovila.
Vsega si človek niti v treh dneh ne more niti ogledati niti poslušati. Vsekakor pa sem izvedel marsikaj. Obzorja se z vedenjem širijo in del tega bomo objavili v prihodnjih številkah Vala.
Naj za konec omenim le, da se mi je še najbolj vtisnil v spomin njihov odnos oziroma pristop do pomorstva oziroma navtičnega turizma. Ta je na severu Evrope po večini ostal pretežno tradicionalno konservativen. Povsod je čutiti globoko spoštovanje do morja in nevarnosti, ki jih prinaša. Del zasluge gre tradiciji, del zahtevam strogih pomorskih oblasti, velik del pa gre zahvala tudi prizadevanjem različnih šol za usposabljanje v morskih veščinah. Pri tem jim gre bolj za vsebino, znanje, vzgojo zavesti, manj pa za zaslužek na hiter način.
Tudi ta del nemške pomorske tradicije bi rad prenesel v naše okolje.
