Bitka pri Trafalgarju
Velike pomorske bitke
Ena najbolj znanih bitk v zgodovini pomorskega bojevanja, spopad med angleškim in francosko-španskim ladjevjem pri rtu Trafalgar 21. oktobra 1805, sodi v okvir vojaških operacij tretje koalicije evropskih držav proti Franciji. To koalicijo je ustvarila Anglija, potem ko se je izkazalo, da mir med Angleži in Francozi, sklenjen leta 1802 v Amiensu, v resnici ni mir, ampak le premirje. Napoleon določil sporazuma ni nameraval spoštovati, ker mu je bilo jasno, da osvajalnih načrtov v Evropi ne bo mogel uresničiti, dokler Anglije ne bo premagal. Jasno pa mu je bilo tudi, da jo lahko premaga samo tako, da izkrca svoje čete na britanskem otoku in Angleže potolče na domačih tleh.
Napoleon je bil sijajen kopenski vojskovodja, toda v pomorskem vojskovanju je bil precej manj vešč. Res je v dobrem letu po amienskem miru ukazal s polno paro graditi vojne ladje, a njegove priprave za invazijo čez Rokavski preliv so bile neustrezne. Za prevoz čet je zbral plovila s plitvim ugrezom, ki so bila na nemirnem morju nestabilna, zraven pa si je naivno predstavljal, da bo s prozornim načrtom, ki ga njegovi poveljniki niti niso bili sposobni uresničiti, izkušene angleške admirale zvabil daleč stran od Rokavskega preliva, v Zahodno Indijo. Ni razumel, da Angleži v nobenem primeru in pod nobenim pogojem ne bodo oslabili obrambe Rokavskega preliva, od katere je bil odvisen obstoj imperija.
Toda, ko so se maja leta 1803 spet začele sovražnosti, je bil Napoleon še prepričan v uspeh. Okrog pristanišča Boulogne je zbral množico plovil in svoje divizije. Poveljnik ladjevja, admiral Villeneuve, je dobil navodila, da v skladu z omenjenim načrtom spomladi leta 1805 zbere španske in francoske ladje, odpluje proti Zahodni Indiji, kjer bi se mu priključil admiral Ganteaume, potem pa obrne nazaj proti Evropi in krije prehod francoskih čet čez Rokavski preliv. Villeneuve je okleval, potem pa odplul proti Karibom. Angleški admiral Nelson ga je zasledoval. Vsa operacija ni uspela in Villeneuve se je konec julija vrnil v evropske vode. Najprej se je zasidral v Vigu. Napoleon mu je ukazal, naj takoj krene proti Rokavskemu prelivu in invazija je bila zdaj odvisna od tega, kako bo ravnal Villeneuve. Ravnal je slabo. Ni jasno, kakšni so bili vzgibi za obotavljivost, s katero je vse Napoleonove načrte postavil na glavo. Ni namreč odplul proti severu, ampak proti jugu, v Cadiz. Umaknil se je pred Angleži, medtem ko ga je nestrpni Napoleon rotil, naj takoj pride: »Nemudoma se odpravite v Rokavski preliv. Anglija je naša! Pripravljeni smo, kot še nikoli! Vsi so na palubah. Pridite samo za 24 ur in vsega bo konec!«