Bije plat zvona za platforme na Jadranu?

Hrvaška vlada že dve leti dejavno izvaja pripravljalne aktivnosti za črpanje ogljikovodika, torej nafte in plina na Jadranu. Velik projekt eksplatacije nafte in plina je potekal skorajda brez medijskega pompa, v zadnje pol leta pa se je v hrvaških medijih vzdignila malodane orkanska burja. Ob pereči temi, ki jo hrvaška vlada spušča v javnost po kapljicah in nekoliko megleno, je marsikateri ljubitelj Jadranskega morja zastrigel z ušesi, številni navtiki pa se sprašujejo, kaj se dogaja. Je Jadran ogrožen? Je problem tako hud, da okoljevarstveniki upravičeno bijejo plat zvona za nevarnost?

Kratka kronologija dogajanja
O črpanju nafte se na Jadranu govori, šušlja in preračunava že dolga desetletja. Kljub temu, da so že v 70. letih prejšnjega stoletja takratne oblasti v Jadranu izvrtale 98 vrtin in sledi nafte našli le v eni, se je sedanja hrvaška vlada z veliko vnemo lotila naftnega posla na sledeč način:

• v juniju 2013 je Hrvaška sprejela zakon o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov;
• aprila 2014 je hrvaška vlada objavila razpis, v katerem je ponudila možnost na 29 raziskovalnih območjih. Vsako območje meri med 1000 in 1600 kvadratnih kilometrov. Osem jih je v severnem, 21 pa v srednjem in južnem hrvaškem delu Jadrana. Velikost posamičnega območja je med 1.000 in 1.600 km², skupaj pa obsegajo kar 90 % hrvaškega dela Jadrana. Vladni načrti dovoljujejo vrtanje 10 km od celinske obale in 6 km od otoških obal;
• novembra 2014 je na razpis prispelo šest prijav;
• v začetku januarja 2015 je licenco dobilo pet podjetij, ena prijava na razpis pa je bila zavrnjena. Koncesije so bile izdane sledečim podjetjem, ki lahko raziščejo deset območij, in sicer pretežno v srednjem in južnem Jadranu: Marathon Oil (ZDA) in OMV (Avstrija), ki imata skupaj licenco za sedem območij; ENI (Italija) in Medoilgas (VB) z licenco za eno območje ter INA (Hrvaška, Madžarska) z licenco za dve območji. Glede na sedanje načrte imajo izbrana podjetja pravico do raziskovanja območij za največ šest let, ob komercialnem odkritju pa bi jim pripadala pravica za črpanje zalog do 30 let;
• 2. aprila 2015 bi morala hrvaška vlada in podjetja podpisati pogodbe, vendar se je ta rok zaradi pritiska javnosti in procesov čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji in Italiji prestavil za vsaj dva meseca.

Lani ob objavi razpisa, še bolj pa ob podelitvi koncesij, se je na Hrvaškem najprej na medmrežju, nato pa v javnih občilih, vnela goreča razprava med vlado in nasprotniki projekta, saj je bila podelitev koncesij opravljena brez javne razprave in še preden je bila dokončana Strateška okoljska presoja vplivov (Strategic environmental assessment, SEA). …

Več si lahko preberete v aprilski, 198. številki, ki bo na prodajnih policah v prihodnjih dneh.