Benetke in “male Benetke”

Kam v severnem Jadranu? Le malo število navtikov, ki imajo plovila vezana v slovenskih marinah, se odloči za oglede ali raziskovanja krajev severozahodno od Savudrijskega rta. Žal, lahko zapišem, saj je onstran Tržaškega zaliva in okoli Beneškega zaliva toliko novega, drugačnega in zanimive plovbe, da bi lahko v tisto smer krenili tudi na daljši dopust. Ali pa le na nekajdnevni izlet, kot smo si ga privoščili ob koncu letošnje vroče pomladi.

Pet mož na ladji, da o skiperju ne govorimo, bi lahko začel zapis o čudovitem izletu z več kot udobno Jeanneaujevo jadrnico sun odyssey 54 DS, krščeno kot Superna. Rajko, Veselko, Gianni, Marjan in Matic smo družno z našim kapitanom Nejcem skovali načrt, da obiščemo tri kraje v območju Benetk, Chioggio, same Benetke in bližnje Caorle. Tako Chioggio kot Caorle v zgodovinskih in turističnih zapisih omenjajo kot male Benetke. Tem bi lahko pridali še nekaj mestec, vrednih obiska, a je bilo za štiri dni kar dovolj, da smo zapluli iz Izole v Chioggio, od tam znotraj beneške lagune do osrčja Benetk, in tretji dan še do očarljivega mesteca Caorle.

Izlet je mogoče prilagoditi času, ki ga imamo na voljo. Zlasti je primeren za podaljšane vikende ali praznike. Lahko pa kraje, tja do Ravene ali Riminija ali še dlje, obiščete posamično. Vsekakor gre za veliko spremembo od morskega odkrivanja nekoč “našega skupnega” Jadrana, na katerem pa se po zaslugi bolj in manj “prijaznih” sosedov vedno bolj počutimo kot tujci ali včasih celo kot neželeni tujci. Vse pogostejše se tudi sam soočam s primeri, da bi mnogi, katerim smo kot turisti le še nujno zlo, zares najrajši videli, da jim nakažemo le denar za pretirano ocenjene usluge in potem ostanemo doma. Da je tako, krivimo politike. Z moje strani je slaba politika že od nekdaj kriva, da so meje tam, kjer so (ali naj bi bile, saj še danes niso zarisane), aktualna politika (in politiki od leta 1990 do danes) pa ima preveč lastnih grehov po eni strani in nesposobnežev po drugi (na obeh straneh nedoločene meje), da bi lahko svojim državljanom nalila čistega vina. Krivijo pa tudi medije, ki politično demagogijo napihujejo v sovraštvo. S tem zapisom ne kanim sodelovati pri prilivanju ognja na žerjavico. Ker pa se zadnje čase onstran začasne meje po zaslugi prej navedenega slabo počutim, sem šel iskat alternativne cilje za križarjenje in teh tudi v bližnjem okolju ni malo. Odpirajo pa se tudi nove destinacije, ki že ali kmalu še bodo Hrvaški zelo konkurirale. Upati gre, da bosta Črna gora in Albanija Sredozemlje resnično očuvali takšno, “kot je nekoč bilo” in ne takšno, kot so si to predstavljali naši prvi sosedje. Rad bi spodbudil tudi bralce, da nam posredujejo svoje izkušnje, zgodbe in zanimivosti ter napotke za plovbo po “novih” jadranskih poteh.