66. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov v Portorožu
Slovenija bo v naslednjih dneh v Portorožu (Grand Hotel Bernardin) že drugič gostila zasedanje Mednarodne komisije za kitolov (International Whaling Commission – IWC), ki bo tokrat 66. po vrsti. Pripravljalni sestanki bodo potekali že od 20. oktobra, konferenca pa se bo odvijala od 24. do 28. 10. 2016.
Poleg delegacij držav članic IWC se dogodka udeležujejo tudi številne nevladne organizacije, med njimi tudi organizacija OceanCare, s katero društvo Morigenos tesno sodeluje.
Izpostavljamo nekaj glavnih tem letošnjega zasedanja IWC, podrobnejše gradivo, ki ga je pripravila organizacija OceanCare, pa je v priponki: dodatno-gradivo.
Obletnica – leto 2016 zaznamuje 30. obletnico prepovedi komercialnega kitolova
Moratorij je zagotovo eden največjih dosežkov varstvene skupnosti in je preprečil uboj več sto tisoč kitov. Iz grafov, ki so na voljo v priponki, je razvidno, kako pomembna je bila ta odločitev in še vedno je. To je velika zgodba o uspehu v svetovnem merilu, čeprav tri države uporabljajo vrzeli za nadaljevanje svojih kitolovnih dejavnosti.
Evropske vode so po kitolovu v samem vrhu
Medtem ko je svet več let razpravljal o japonskem kitolovu na Antarktiki, je spregledal dejstvo, da je Norveška prevzela prvo mesto v kitolovu na svetu. V zadnjih dveh letih so norveški kitolovci ubili več kitov kot Japonska in Islandija skupaj. A kljub temu islandski in norveški kitolov nista na dnevnem redu zasedanja IWC.
Japonska ne upošteva sodbe Haaškega sodišča?
Ena izmed ključnih tem bo t. i. znanstveni kitolov, ki ga Japonska izvaja v zavarovanem območju za kite na Antarktiki (Southern Ocean Whale Sanctuary). V središču razprave bo vprašanje, kdo presoja, kaj je znanstveno. Avstralija in Nova Zelandija sta sprožili pobudo, ki poziva IWC, da sprejme transparenten in mednaroden postopek za pregled tovrstnih programov.
Zatočišče za kite v južnem Atlanitku
Argentina, Brazilija, Urugvaj, Gabon in Južna Afrika so predlagale uvedbo zatočišča za kite v južnem Atlantiku. Predlog vključuje tudi pripravo načrta upravljanja, v katerem bodo obravnavane vse grožnje; to lahko spodbudi postopna ohranitvena prizadevanja na obeh straneh Atlantika.
Druga pomembna vprašanja
Japonska bo še naprej vztrajala na predlogu, naj IWC omogočajo obalni kitolov v japonskih vodah, kar pa bi pomenilo legalizacijo komercialnega kitolova. To je del dolgoročne strategije te kitolovne države, ki trdno zagovarja tudi stališče, da kitolov prispeva k zagotavljanju preskrbe s hrano.
Pobude za varstvo kitov kot tudi razprava o metodah ubijanja in s tem povezanih vidikov dobrobiti za živali bodo prav tako pomembne točke dnevnega reda.
V Sloveniji se s preučevanjem in spremljanjem kitov in delfinov ukvarja Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce, ki zadnjih 15 let preučuje in spremlja populacijo delfinov ob slovenski obali in v Tržaškem zalivu. Raziskovalci društva so leta 2009 dokumentirali kita grbavca, ki je v Sredozemlju redek, ter občasna pojavljanja brazdastih kitov, ki so druga največja vrsta kitov na svetu. Poleg raziskovanja v Sloveniji, znanstveniki društva Morigenos sodelujejo v različnih projektih raziskovanja kitov po svetu, ter delujejo v mednarodnih strokovnih telesih za varstvo omenjenih vrst. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos, je tudi član Znanstvenega odbora IWC.
Grafi prikazujejo: število ubitih kitov v letih 1945–2014; število ubitih kitov po kitolovnih kategorijah (komercialni, znanstveni in domorodni kitolov) v letih od 1986–2014 ter število ubitih kitov po vrstah v letih od 1944–2014.
