Šola Jadranja Val Navtika
Tečaji jadranja, začetni, nadaljevalni, dnevna in večdnevna jadranja ter teambuilding...
Forum revije Val navtika
Sonce, morje, plovba. Želite še kaj dodati? Vaša mnenja, izkušnje vprašanja in odgovore napišite na spletni forum...
Geo Navtik
Kavarna in knjigarna, spletna knjigarna, navtična in popotniška literatura, vodniki, priročniki, darila...
Spinaker.si
Smo največje slovensko podjetje specializirano za navtično izobraževanje...
>> Program šole jadranja
>> Prijavnica
Prosti termini začetnega tečaja:
02. 09. – 05. 09. 2010
09. 09. – 12. 09. 2010
16. 09. – 19. 09. 2010
Prosti termini nadaljevalnega tečaja:
23. 09. – 26. 09. 2010
Vas posebej zanima kakšna tema? Povejte svoje mnenje in z nami delite izkušnje - obiščite
Valov forum!
Miran Tepeš, nekdanji uspešni smučarski skakalec, je v samozaložbi izdal svojo prvo knjigo Z vetrom, potopis o svojem potovanju z jadrnico okoli sveta....
"Moj brat Peter, oceanograf, mi je v torek (28. aprila/op a.) poslal e-pismo, katerega menim, da je vredno posredovati naprej. (Dodan popravek: Danes smo izvedeli, da je dejansko ime barke Lunatic Piran - kar ni bilo moč ugotoviti, ko je bila barka najdena)."
"Medtem ko smo pluli z 12. vozli proti naši naslednji postaji, se je ladja nepričakovano zaustavila, kar nekaj milj pred ciljem. Spraševali smo se kakšen je bil razlog za to, ali je kdo končno zapel tuno? Takrat sem bil v laboratoriju, ko mi je sodelavec iz druge izmene povedal, da smo našli zapuščeno jadrnico.
Šel sem na krov in jo ugledal kako pluta blizu nas. Njeno glavno jadro je bilo dvignjeno a v franžah. Imela je bel trup z belimi jadri. Po moje je bila precej majhna, morda 30 čevljev (okoli 9 m/op. a.). Plula je kar visoko nad vodo (ni bila videti potopljena/op. a.), gotovo je bila neprodušna in se ni potapljala. Njen trup je bil močno obraščen, bilo je jasno, da je že dolgo tam zunaj.
Prek krova je štrlela ribiška palica, a brez ribiške vrvice v vodi. Za krmo se je vlekla vrv. Pokrov prehoda iz kokpita v kabino je bil odprt, a je vse izgledalo v redu, nič vode v kokpitu in kot je kazalo, tudi v kabini ne. Njeno ime je bilo delno čitljivo na krmi, "Lunatic Pirat", a nobenega imena domačega pristana ali nacionalne oznake. Izgledala je zelo žalostno, melanholično. Kaj se je zgodilo, da zapuščena pluta tu zunaj, sama. Kje je njena posadka? Ali so jo zapustili, misleč da je v težavah? Ali jih je bum potisnil prek krova? So zdrsnili in padli s krova in niso mogli dovolj hitro plavati, da bi jo ujeli?
Zelo me je užalostil pogled nanjo. Bilo je preveč čustveno, videti jo takšno in soočiti se z verjetno tragedijo na morju. Čutil sem in še vedno tako kot sem čutil ko sem videl, kako je avto podrl človeka, ko je prečil cesto. Močno nas je prevzelo. Vsi s katerimi sem o tem govoril so čutili enako, vse nas je prizadelo.
Prvi častnik je rekel da vidi ladijski dnevnik v kabini, zato je bila spuščena vrvna lestev prek stranice. Nekdo se je vkrcal in pobral dnevnik ter še nekaj predmetov. Sam sem se moral povrniti k delu v laboratoriju in sem to izvedel kasneje.
Po tem kar smo spoznali iz ladijskega dnevnika, je bil zadnji vnešen zapis opravljen v januarju 2009, kar lahko pomeni, da je od tedaj plutala sama. Zanimivo, da je okoli barke plavalo nekaj velikih rib. Kaže, da jih karkoli plavajočega na odprtem morju privlači. Bile sta tudi dve mahi-mahi (dorado) in ena wahoo (družina škombrov) in še neka riba, ki je ne poznam.
...
Ko smo krenili sem se vrnil na krov in jo gledal kako se oddaljuje po krmi. Bil je zelo žalosten prizor, ko je "jadrala" proč, ponovno sama. Dovolj da sem zajokal. Tega nisem slikal in mislim da je prav.
Kasneje:
Potem smo izvedeli, kaj se je dogodilo. Ker smo imeli njeno ime "Lunatic Pirat", je nekdo prek Googla izvedel, da je njen lastnik, 72 let star mož, poskušal obpluti svet. Zapustil je Novozelandijo in zajadral proti vzhodu, obplul Rt Horn in Rt Dobrega upanja. Bil je na zadnjem delu svoje plovbe, ko se je izgubil. Nek radio amater je imel zadnji stik z njim ob Božiču (26. decembra), ko je bil v slabem vremenu, a je bil v redu. Po januarju 2009 ni nihče slišal o njem. Menda je jadrnico neka druga ladja opazila pred nami, a je bila prevelika, da bi kdo uspel iti na njen krov. Tega ne razumem povsem, a vendar je glede na to, da so bili zapiski še na njej, je to morda tudi prav.
... Peter
Drugi oficir raziskovalne ladje Roger Revel, Joseph Ferris je o tem zapisal: ... Lunatika smo opazili okoli poldne po lokalnem času, ko sem bil v straži. Poklical sem kapitana s katerim smo se odločili da se vkrcamo nanj. Nikogar nismo našli na barki, pobrali smo ladijske dnevnike in nekaj Juretovih fotografij. Pogoji na barki so bili slabi, vsled valov je tolkla v našo ladjo, zato se nismo dolgo zadrževali na njej, da bi nabrali še kaj stvari. Kazalo je, da vetrni generator in kalužna črpalka še delata, ribiška palica je bila nameščena, vpeto pa je bilo tudi mednarodna oranžna prečka. Temu pripenjam še nekaj slik in poročilo, ki smo ga poslali avstralski reševalni službi (search and rescue).
"Ob 06 02 UST (po ameriškem času), na poziciji 32-08 S (južno), 91-07 E (vzhodno) smo zapluli ob zapuščeno jadrnico Lunatic. Naš glavni oficir in en član posadke sta se vkrcala na plovilo in jo našla brez posadke. Nevarni pogoji na krovu so preprečili podrobnejšo preizkavo. Poročam da je bila premčna kabina zaklenjena, v glavni pa je bil velik nered. Pobrali ladijske zapise in nekaj drobnarij, kot so fotografije, katere bomo predali oblastem 15. maja v Freemantlu."
Joseph Ferris
2 oficir raziskovalne ladje Roger Revelle.
Dobrega pol leta je tega, kar se je nazadnje javil najdrznejši slovenski morski avanturist. A žal vse kaže, da se je njegova zadnja velika avantura končala nekje v začetku letošnjega leta. Čeprav je po vsem tem času in dvakrat najdeni jadrnici Lunatic, težko karkoli upati, se bomo oklenili vsake vesti, čakali na morebitne novice in skušali o njegovi plovbi, po tem ko je v drugo krenil iz Tourange na severnem otoku Novezelandije, izvedeti še kaj več. Od tam nam je, predno je zaplul na svojo zadnjo plovbo, v redakcijo Val navtike poslal še svoj zadnji zapis, ki smo ga objavili tik pred tem, ko smo prvič zaslutili, da je nekaj narobe. Takrat smo izvedeli da so s tovorne ladje Aida videli Lunatika v dokaj klavrnem stanju, a ker se jadrnici niso približali, kaj več kot te skope novice nismo dobili. Upamo, da nam bodo na voljo še njegovi zapisi s poti, ki jo poznamo le bežno, poti, kateri je umanjkalo le še okoli 4.000 morskih milj (približno 7.500 km), da bi se mu uresničila želja, ponovno objadrati svet. Tokrat brez postanka. Plovbo, katero Juretova jadrnica tokrat nadaljuje sama.
Po slikah, katere nam je poslal član posadke ameriške raziskovalne ladje Roger Revelle, Peter Proctor, je videti da vetrni generator še deluje. To je verjeten razlog, da je jadrnica še v plovnem stanju. Očitno generator še vzdržuje akumulatorje, vsaj toliko, da deluje kalužna črpalka. Videti je tudi, da je elektronski avtopilot vpet na krmilnem rudu. Če deluje, potem še drži smer, kakršno je nazadnje nastavil Jure.
Od kapitana raziskovalne ladje Roger Revelle, Murraya Steina, smo izvedeli, da so ladijski dnevnik, več fotografij, manjši kasetofon in par očal, predmete torej, ki so jih pobrali z navigacijske mize na Lunatiku, predali avstralskim oblastem ob svojem pristanku v Fremantlu (maja 2009), ti pa naj bi jih posredovali slovenski ambasadi v Canberri.
Po uradnih podatkih, naj bi svet obplulo le 173 samotarjev, okoli polovica teh naj bi to opravila brez postanka (povzeto iz nedavne izjave Robina Knox-Jonstona). To je le tri odstotke števila ljudi, ki so osvojili Everest, kar da temu morskemu podvigu povsem drugačno dimenzijo. Juretu je to skoraj uspelo pri dvainsedemdesetih letih in to z jadrnico brez motorja. Čeprav je bilo iz njegovih zadnjih tonskih zapisov, ko se je ob koncu lanskega leta javil prijatelju radioamaterju, ki je bil malone njegova edina zveza s svetom od 19. decembra 2007, ko je odrinil iz Taurange, slišati, da ima vrsto težav, ni izgubil upanja. Ko je ob Božiču 2008 javil, da se mu je utrgala prednja jamborna napona, pa je vendar bilo iz njegovih verzov čutiti "utrujenost". Nekaj dni kasneje (1. januarja 2009), pa se je zadnjič javil (37°45S, 99°45E).
***
Potopljene sanje
Sanjam Taurango
Sanjam marino, prijatelje...
Na to čakam že eno leto,
eno leto samote in upanja
Oh, in jadro je v boju!
O, groza!
Sanje so vržene v morje.
Plavajo ob barki...
Na Indijskem oceanu,
38°S 93°E







