V sredo 16. septembra je bil v kavarni Geonavtik v Ljubljani prvi Valov navtični večer. Urednik revije Val navtika Uroš Gabrijelčič ga je posvetil Juretu Šterku in v uvodnem govoru poudaril, da ne gre za nikakršno komemorativno srečanje, ampak za druženje jadralcev, ki ga poznajo in so z njim jadrali. Vabilu na pogovor so se odzvali Jože Mušič, Jejc Tratnik,  Karmen Zupanc, Andraž Mihelin, pogovor pa je vodil Uroš Gabrijelčič. Ves večer je posnela tudi TV ekipa navtične oddaje Modro, del tega pa bodo bralci Vala lahko videli tudi na naših spletnih straneh.

Med pogovorom se je izkazalo, da je Jure zelo zanimiva osebnost, ki je na vsakega od govornikov napravila drugačen vtis, vsi pa so si bili edini, da je Jure posebnež, ki mu pri nas ni enakega. Izkazalo se je tudi, da si je Jure že pred desetletji izbral pot pomorskega vandrovca in da je bil najbolj srečen na širjavah oceanov. Ker je pismen in po naravi zgovoren, mu ni težko svojih opažanj in spoznanj preliti v besedo, posledica pa tega pa so štiri knjige, ki jih je izdal. Žal ni fotografsko nadarjen, zato njegovim pripovedim oziroma reportažam manjka likovni učinek, a s tem se je treba sprijazniti.

Govorniki so malo govorili o tem, kaj se mu je pripetilo, čeprav si je Jože Mušič s podrobnim ogledovanjem posnetkov barke, ki so na voljo, ustvaril precej jasno sliko o »morebitni« nesreči. Vanjo pa nekako ne verjame Karmen Zupanc, ki si je njega dni od njega izposodila njegovo barko in z njo odjadrala v Tunis. ker Mnenja je namreč, da se je preprosto hotel umakniti v samoto in tam tudi ostati. Njena prijateljica je z njim govorila lani novembra, ob tej priložnosti je nastala tudi njegova zadnja slika, svoje pa je povedal tudi radioamater Marsel, ki je z njim nazadnje govoril 1. januarja letos. Povedal je, da so bili pogovori z njim dolgi in zanimivi in da je Jure vseskozi izkazoval trdno voljo, da uresniči svoj cilj, to pa je, da kot prvi človek, ki je dopolnil sedemdeset let, sam in brez vmesnega postanka objadra svet. Po besedah Jožeta Mušiča, ki solo jadranje po oceanih dobro pozna, gre za zelo tvegan podvig, ki zahteva veliko psihično in fizično pripravljenost. Jure je bil dobrih 20.000 milj vsem zahtevam kos, kako se je zgodilo, da so njegov Lunatic našli brez njega, pa zaenkrat ostaja skrivnost. »Kjejrkoli že je, in karkoli že počne, zaželimo mu srečo in ustvarjalne dni«, je ob koncu večera poudaril Uroš Gabrijelčič. Če pa se mu je že zgodilo tisto, kar čaka vsakogar izmed nas, mu privoščimo, da bo v naslednjem življenju zaživel kot albatros, kar si je sam nemalokrat zaželel, ko je opazoval te prelepe ponosne ptice, ki so ga spremljale na njegovi poti.