Osnove znanja meteorologije sodijo k osnovnim pomorskim veščinam podobno, kot je na primer znanje o ravnanju z jadri ali poznavanje vozlov. Tehnologija, ki jo imamo na voljo v zadnjih desetletjih, nam daje lažen občutek varnosti in nedotakljivosti tudi na morju, ki pa hitro izgine, brž ko se na morju srečamo z močnejšo nevihto ali ko doživimo vso silovitost burje na severnem Jadranu. Če se slabemu vremenu pridruži še kakšna druga nevšečnost, na primer tehnična okvara na plovilu, se hitro zgodi, da gredo stvari narobe, lahko tudi zelo narobe.

Vsi, ki se počitniške plovbe lotevajo dovolj odgovorno, se bodo skušali pred odhodom na morje pripraviti tudi s stališča vremena. Vedno znova pa se postavlja vprašanje, kako do ustreznega znanja o vremenu, da bodo možnosti vremenskih presenečenj zmanjšane na najmanjšo možno mero. Specializiranih tečajev o vremenu za navtike pri nas žal ni, tako da so ti več ali manj prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti in vztrajnosti. In koliko mora navtik vedeti o vremenu? Dovolj, da na osnovi napačnih odločitev, ki so posledica neznanja, ne bo ogrožal varnosti sebe in drugih, še bolj pa, da bo ves čas prepričan o tem, da situacijo s stališča vremena obvladuje.

K celovitem vedenju o vremenu sodita dva poglavitna sklopa: znanje o vremenu na splošno in poznavanje trenutne vremenske situacije in napovedi za nekaj naslednjih dni. K prvemu sodi poznavanje osnovnih vremenskih zakonitosti. Če naštejemo le nekatere (o vsakem od njih bi lahko napisali članek): vedeti moramo, zakaj piha veter, kako iz karte zračnega pritiska preberemo smer vetra, kaj so vremenske fronte, kakšno je značilno vreme ob prehodu različnih tipov vremenskih front, kaj je to ciklon, anticiklon, greben in dolina v polju zračnega tlaka, kaj je višinski ciklon, kaj nam povedo posamezne vrste oblakov, kakšne so lastnosti različnih vetrov in še bi lahko naštevali. Vse našteto piše v vsakem navtičnem priročniku v poglavju o meteorologiji, brez odgovorov na zgoraj našteta vprašanja pa ne moremo narediti naslednjega koraka, to je razumevanja trenutnega vremena in vremenske napovedi za nekaj naslednjih dni.

V zadnjih nekaj letih smo se sicer razvadili, saj so napovedi posameznih vremenskih parametrov dostopni na internetu v obliki bolj ali manj lepih slikic. Vendar naj nas te slike ne zavedejo. Pa ne, da bi bilo z njimi kaj narobe, nasprotno, numerični meteorološki modeli, s katerimi računamo meteorološka polja, iz katerih narišemo slike, so odlična orodja in brez njih bi bilo razumevanje ali moderno napovedovanje vremena skoraj nemogoče: kljub vsemu pa je pri interpretaciji grafičnih produktov potrebna velika mera previdnosti in tudi izkušenj. Iz same slike vetra težje uganemo, ali so v bližini vremenske fronte, ciklon ali še težje, višinsko jedro hladnega zraka. Nevihte, ki nam na sidrišču ali na plovbi zaradi svoje silovitosti lahko povzročijo največ težav, na slikah vetra niso vidne. Prav tako ne moremo vedeti, kakšni vetrovi pihajo v višinah, na kateri strani grebena ali doline smo in posledično, kako zares močan maestral bo pihal popoldne. Pri vsakem od zgoraj naštetih vremenskih sistemov se bo veter obnašal drugače. Iz slike, na kateri je predstavljen povprečni veter, ne moremo razbrati vetrovnih sunkov. In prav ti nam bodo ob prehodu fronte povzročali sive lase in sitnosti. Vedeti moramo, da je veter ob burji bistveno bolj sunkovit in da lahko sunki kar za 2- do 3-krat presežejo povprečne hitrosti vetra. V prisotnosti višinskega jedra hladnega zraka bo veter zelo spremenljiv, jugo bo glede na napovedi po navadi rahlo zamujal in še bi lahko naštevali. Še enkrat: pogled na polje vetra ni dovolj, da bi si lahko ustvarili veliko sliko o vremenu, za to moramo poznati še napovedi drugih vremenskih parametrov, na primer padavin ter lego in gibanje velikih vremenskih sistemov.