Dobro leto je že za krmilom Elana sedanji direktor, dr. Robert Ferko, zato se nam je čas za intervju zdel primeren. Novi prvi mož begunjske tovarne je v tem obdobju spoznal 750-članski kolektiv, se seznanil z izdelavo plovil in zastavil načrte, kako naprej.

Val: Začniva g. Ferko najin pogovor z zadnjimi dogodki Elana, z odprodajo motornega programa in vsega, kar je bilo z njim povezano.

Ferko: Elan ohranja blagovno znamko v državni lasti, izdelavo pa prepušča zasebnemu sektorju. Spomnimo se, da so motorni program uvedli leta 2002 (če pustimo ob strani, da je projekt elan 35 nastal že pred tem letom) in da v resnici nikoli ni prav zaživel. Elan je šel v odprodajo motornega programa zato, ker je bil ta del še najmanj zgodovinsko povezan z dolgoletnim programom Elan Marine, pa tudi zato, ker je to del nove strategije Elana. Tako smo zdaj zadovoljni vsi, kajti določeni programi (Elan Charter in Elan motorni program) imajo nove lastnike, blagovna znamka pa ostaja v državni lasti. V tako nastalem novem položaju se v Elanu lahko boljše posvečamo tistemu, kar je naš osnovni program že dolga leta, torej izdelavi jadrnic. To smo storili že lani.

Val: Seveda mislite na jadrnico elan 310, ki ste jo slovesno predstavili avgusta lani.

Ferko: Elan 310 je prvi od povsem novih projektov, ki zelo razločno nakazuje, kam gre razvoj Elanovih jadrnic. Delitev jadrnic na potovalne in bolj tekmovalne je v Elanu obstajala že veliko prej, najmanj od uvedbe linije Impression. Ampak zdaj je to še bolj poudarjeno; koncept prve v nizu novih jadrnic je tako drugačen, da je bil presenečenje tudi za svet. Zanimivo, da se je to zgodilo v času globalne recesije, ki je še zlasti močno prizadela navtiko.

Val: Mar ni bilo v tem nekaj tveganja?

Ferko: Vedno je tveganje, ko uvajaš neko novo linijo, v času recesije še toliko bolj, ampak prav ta čas je morda najprimernejši za kaj takšnega. S tem novim projektom se lahko postaviš v prvo vrsto in si vsem na očeh. Nam se je to zgodilo lani, presenečenje je bilo veliko, tudi odziv je bil presenetljiv. Če vam povem, da je prav zdaj v delu elan 310, ki nosi številko 44, prototipna Miss sixty, ki je bila predstavljena v času počastitve 60-letnice delovanja Elana avgusta lani, je jasno, kaj smo storili v samo osmih mesecih. Zgodba se nadaljuje.

Val: Očitno je bil novi koncept pravi!

Ferko: Najprej je treba idejo imeti, nato pa vanjo verjeti. V Elanu smo zgradili en koncept, elan 310 je prvo plovilo iz tega koncepta, drugo pa elan 350. V Elanu smo v to idejo verjeli že prej, pa tudi po prvem uspehu nad elan 310 smo reagirali hitro, slabo leto za tem bo maja na Internautici 2010 predstavljena tudi elan 350, za katero je že veliko zanimanja. Zdaj je jasno, da je močno drugačna od vrstnic v tej kategoriji, zaradi prostornega kokpita, predvsem pa njene ureditve z dvema krmilnima kolesoma. Ponosni smo, da bo Elan prvi na trgu ponudil opcijo dveh krmil na 35 čevljih. Ob tem, da bo elan 350 imela še boljše jadralne lastnosti, kot njena predhodnica elan 310. Skratka, najnovejša elan 350 je res veliko presenečenje za celoten navtični trg.

Val: Kako so videti v tej luči preostale jadrnice, ki še ostajajo v floti, a so starejšega datuma?

Ferko: Lani smo si zadali načrt dela do leta 2013, v teh projektih pa so zajete naslednje jadrnice: elan 400 kot zamenjava za elan 410, nova elan 450 in nazadnje še največja v tej kategoriji performance jadrnic elan 600. Od teh, ki jih že izdelujemo, bo ostala le elan 380, ki novinkam sicer ni enaka po konceptu, a se izkazuje kot hitra jadrnica.

Val: To je kar obširen projekt, a zdi se, da se v Elanu v zadnjem času stvari odvijajo hitro in po načrtu!

Ferko: Delamo že v tej smeri, saj smo si tako zastavili v našem programu. Ves 150-članski kolektiv v navtični diviziji se ukvarja s tem, da trgu ponudimo sodobne tekmovalno-potovalne jadrnice, ki so hitre, udobne, lepe, zelo dobro opremljene in razumno ocenjene.

Val: V kakšen cenovni razred se umeščate?

Ferko: Želimo obdržati visoko raven, odpraviti nekatere izdelavne slabosti iz preteklosti, tehnološko napredovati in biti tisti, ki v segmentu jadrnic dajejo smer in ne posnemajo dosežkov drugih. Naš cilj ni, da bi se primerjali z jadrnicami vrste Beneteau, Jeanneau, Bavaria, Dufour in podobnimi velikoserijskimi izdelovalci izdelkov. Prvič zato, ker smo premajhni in drugič zato, ker širitev v te vode ni potrebna. Svoj izziv iščemo v segmentu maloserijskih jadrnic in tu mislimo ostati. V naših načrtih jasno piše, da bi po izteku krize, se pravi po dveh ali treh letih, dosegli prodajo 200 enot letno. In to s približno takšno ekipo, kakršno imamo sedaj.

Val: Kako daleč se lahko prilagajate potrebam individualnega kupca?

Ferko: Ponosen sem, da Elan lahko zelo upošteva želje posameznika. Kupcu lahko prilagodimo tudi izbiro notranje opreme, pohištva in druge opreme, prisluhnimo mu tudi pri izbiri lesa, ne le barve oziroma vrste furnirja, ampak tudi same strukture lesa. Naj izpostavim, da smo klasično ročno laminacijo povsem zamenjali z vakuumsko, kar pomeni, da je od 30 do 40 odstotkov manj lepil, barka je lažja in še stabilnejša. Poskusno že uporabljamo posebne vezane plošče, ki so bistveno lažje od tradicionalnih in te bomo ponudili kot opcijo. Pozabili nismo niti na uporabo ogljikovih vlaken in v določenem obsegu bomo uporabili tudi ta material. Naš namen je izdelati lahko, a enako ali celo še bolj performance plovilo, bo pa kupec za to moral seči globlje v žep.

Val: Elanove jadrnice bodo tako postale še bolj tekmovalne, zadnje izkušnje z novo generacijo jadrnic pa kažejo, da se Elanove jadrnice počasi vračajo na regate, kjer smo jih dolgo pogrešali. K temu bo najbrž pripomogla tudi Elanova regatna ekipa na najnovejši elan 310!

Ferko: Da, lahko bi rekli, da tudi to sodi v novi koncept in tudi novo podobo Elanovih jadrnic. Mi želimo z zelo dobro jadralsko ekipo priznanih slovenskih jadralcev pokazati prvič to, da so naše jadrnice na regatah konkurenčne, drugič pa želimo imeti mnenja jadralcev o naših jadrnicah. Še več, veseli smo njihovih priporočil, ki vodijo k izboljšavam. Mi smo že doslej precej upoštevali mnenja naših jadralcev Elan racing teama, med drugim Tomaža Čopija, Mitje Margona, Branka Brčina, Toša Skrta Golje, Saša Juraka in Bojana Volčiča in tako bo tudi v prihodnje.