Od 17. do 27. julija je potekala ena največjih regat na grškem morju. Vsako leto jo organizira Grški odprto morski klub v sodelovanju z grškim Ministrstvom za turizem in upravami otokov, ki jih regata obišče ter ob močni podpori sponzorjev. V tem obdobju je poletni veter Maltemi v Egejskem morju precej okrepljen, kar daje regati poseben čar. Vsako leto organizator spremeni traso regate. Letošnja nas je vodila iz Aten na otoke Syros, Leros, Samos in nazaj na polotok Sounio. Regate se je udeležilo nekaj manj kot 50 jadrnic, med njimi nekaj izvrstnih grških regatnikov.

Transfer BOXXa iz Izole v Atene smo opravili v sedmih dneh skozi Korintski kanal in z dvema postankoma v Ionskem morju. V klubski marini sredi Pireja vpeti v  vrvež obmorskih restavracij in nočnih klubov, smo že drugo leto doživeli prijeten sprejem organizatorja

Start prve etape Atene ��" Syros (86 milj) je bil ob 4 popoldne. Po krajšem razbremenilnem krogu pred Atenami, namenjenemu predvsem medijem (nacionalna televizija vsak večer predvaja kratke prispevke o poteku regate), smo atenski zaliv zapustili v ospredju flote. »Mestna« termika je poskrbela za 10 vozlov južnega vetra, ki se je pri prvem rtu 10 milj vzhodno obrnil na sever in se okrepil preko 20 vozlov. Do rta Sounio nas je spretno jadranje skozi spremembe vetra in nam ustrezajoč bočni veter pripeljalo med prvih 6 jadrnic. Po vremenski sliki je bilo moč pričakovati oslabljen severni veter.  Noč je prinesla veliko menjav jader in lovljenje sape z velikim runnerjem. Sončni vzhod 10 milj pred ciljem nam je razkril, da bomo regato končali kot peta jadrnica. Dva dni počitka na otoku Syros nam je popestril lastnik konkurenčnega Poga 40 s povabilom na večerjo v njegovo letno hišo in zabava ob podelitvi nagrad za prvo etapo.

Druga etapa med Syrosom in Lerosom (94 milj) je pokazala pravi obraz Egejskega morja z močnim Maltemom. Startno linijo smo prečkali prvi. Bočni veter z močjo preko 25 vozlov, ki se je okrepil na 35 vozlov južno od Mykonosa, nas je 4 ure držal v boju za prvo mesto z Farrom 52. Slap vode po palubi, glisiranje preko 22 vozlov in 100 milj v 8ih urah najslikoviteje predstavljajo etapo. Po manjši taktični napaki jadranja po najkrajši linije do cilja, namesto spuščanju po močnem vetru v pričakovanju šibkejšega vetra pred ciljem, se je predrzni boj za prvo mesto končal s še vedno odličnim drugim mestom.

          Tretja etapa med Lerosom in Samosom (68 milj) nam je obetala jadranje v  veter. Prepričanje, da Pogo 40 ni najboljši za jadranje v veter , se je ob dobrem jadranju zopet izkazalo za napačno. Zlahka smo za sabo držali celo floto z izjemo 4ih največjih regatnikov. Veter se je gibal med 20 in  preko 30 vozlov, kar je povzročalo veliko  menjav genove z stay sailom in obratno ter krajšav glavnega jadra. Po celodnevnem jadranju v veter smo v bližino  cilja prijadrali kot peti. Tu pa smo obtičali  2 milji severno od obale Samosa v zgornji senci otoka. Zasledovalci so izkoristili dejstvo, da so videli naše težave in nas po zunanji strani dohiteli, dva pa tudi prehitela.. Naše kisle obraze so razvedrili dobrodušni domačini z uzom,sokovi in pecivom-

          Četrta etapa nas je vodila od Samosa do rta Sounio (125 milj). Kasneje so ruto zaradi napovedi močnega severnega vetra malenkost spremenili in nam prihranili jadranje  ostro v veter. Prve ure smo premagovali vetrno senco Samosa in z dobrim taktičnim jadranjem po slabem vetru med prvimi prišli do svežega severnika. Zasledovalce smo kot šesta jadrnica kmalu izgubili za obzorjem. Ko se je veter okrepil  preko 30 vozlov, so nas  za dva prsta popuščena jadra  še bolj oddaljila od konkurentov. Vsega dobrega pa je bilo kmalu konec. Zgodaj ponoči smo za ožino med Tinosom in Androsom obtičali v brezvetrju tako, da so nas zasledovalci  ujeli. Edini smo se odločili jadrati južneje po 3 milje daljši poti južno od otoka Kea- želeli smo se izogniti vetrni senci severno od otoka in  priti do bolj ugodnih smeri jadranja v šibkem vetru. Dobra taktična odločitev nas je pripeljala 100m od cilja v doseg drugega mesta. Cilj je bil postavljen pod čudovitim templjem Pozejdona, a žal v področje brez Eolovih magij, kar je pomenilo, da smo nemočno opazovali drugega in tretjega končati regato. Četrti in peti pa sta se komajda vidna na obzorju nesramno prikradla v cilj tik pred nami.

Regata je zelo uspešna mešanica nadvse prijaznih in sposobnih organizatorjev, močnega Meltemija in skrivnostnih bonac okoli otokov, profesionalno organiziranih  grških velikih regatnikov, lepih egejskih otokov  ter zabave in poletnih doživetij željnih tujih posadk. Da regata predstavlja nacionalni grški ponos potrjuje tudi končna podelitev priznanj zmagovalcem na grški Vojaški pomorski akademiji ob  salutiranju vojakov in ob prisotnosti veliko grških  veljakov v kravatah, ki finančno omogočijo zelo lep in bogat jadralni dogodek. Očitno je, da Grki razumejo kako in zakaj združiti tradicijo, pomorstvo, nacionalni ponos, kapital in jadranje.