Pri nas povsem nov šport ima ogromen potencial, saj se lahko izvaja praktično na vsaki vodni gladini. Z njim lahko odkrijete nove kotičke, ki so dosegljivi le po vodi, hkrati pa je SUP - poleg pobega v naravo - tudi odlična rekreacija, ki ponuja aktivnost celega telesa.
Deskanje z veslom (oziroma Hoe he`e nalu po havajsko) je hitro rastoči šport s polinezijskimi koreninami, je pravzaprav starodavna oblika srfanja, vendar z veslom.
V zgodnjih šestdesetih letih so k priljubljenosti tega športa pripomogli lokalni srfarji s havajskega otoka Waikiki na svojih long boardih (dolgih deskah), ko so z dolgimi vesli odveslali slikat turiste, ki so se učili srfanja - od tod izraz “Beach Boy Surfing", ki je nekako drugo ime za “Stand Up Paddle Surfing”.
V začetku novega tisočletja (začetek leta 2000) pa so havajski srfarji Dave Kalama, Brian Keaulana, Rick Thomas, Archie Kalepa in Laird Hamilton s SUP-om našli alternativo treninga, kadar ni bilo valov, saj valovi za deskanje z veslom niso potrebni, so pa dobrodošli. Z veslom se namreč lahko deska tako po morju, kot tudi na jezerih ali rekah - praktično na vsaki vodni gladini.
Velika prednost deskanja z veslom je svoboda in preglednost, saj je zaradi stoičnosti oziroma pokončne drže na deski zelo dobra vidljivost tako površja in okolice, kot tudi vodnega dna. Gre pravzaprav za neke vrste vodni „sprehod”, oziroma če veslamo hitro, za „tek” po vodni gladini.
Deskanje z veslom je priljubljen šport, sploh v predelih z lahkim dostopom v različne vrste vod (morja, jezera, reke …), hkrati pa daje možnost boljšega izkoristka valov v setu, kot tudi nudi boljši vpogled prihajajočih setov valov, kjer so valovi prisotni. V naših vodah pa deskanje z veslom omogoča „jahanje” manjših valov, ki jih ustvari jugo. Zelo priljubljen je tako imenovani „down-winder”, ko srfar vstopi v vodo na določeni lokaciji, z veslom v rokah potuje z vetrom in lovi valove, ki jih je ustvaril veter, ter izstopi iz vode na povsem drugi točki. Povsem nepozabna doživetja so izleti po rekah ali odkrivanje kanalov (na primer Cerkniškega jezera). SUP pa je tudi zelo uporabno prevozno sredstvo, saj ga čedalje več uporabljajo tudi ljubitelji navtike, in sicer kot prevozno sredstvo od plovila do obale, saj je zelo preprosto za uporabo v primerjavi s pomožnim čolnom.
Vsestranskost tega novega dinamičnega športa pa dopolnjujeta še dve dejstvi: da ga lahko izvaja praktično vsak, ne glede na starost, velikost ali moč in dejstvo, da je to odlična rekreacija, saj je med vadbo dejavno celotno telo. Noge in centralni del telesa držijo ravnotežje, medtem ko roke z ramenskim obročem veslajo.
Današnje deske so večinoma narejene iz različnih tkanin in epoksi mas, ki so nanesene na stiroporno jedro. Nekatere SUP deske so narejene tudi iz lesene votle konstrukcije. Deske so po navadi dolge nekje med 3 in 4 m (in več!). Novodobne deske za valove pa so krajše in širše. V Evropi so razvili prav posebne deske, ki so zelo dolge in so v obliki kanuja, da bi bili uporabniki kar najhitrejši na mirni vodi. Velika večina desk je opremljena z mehko maso na zgornjem delu deske, da lažje in bolj udobno stojimo na njej, in enim ali tremi manjšimi smerniki, ki so po obliki najbolj podobni srfarskim. Deske, ki so namenjene široki porabi, imajo vgrajeno tračnico za pritrditev zgloba, da lahko na desko pritrdimo jadro in jo uporabljamo za jadranje na deski. Omeniti pa velja, da obstajajo tudi napihljive deske, a so nekoliko bolj primerne le za potovanja po mirnih vodah.
Cenovni rang desk je zelo različen, giblje pa se nekje med 800 in 2.000 €, odvisno od konstrukcije in blagovne znamke. Cenovno najdostopnejše in primerne, tako za družine kot tudi za naprednejše deskarje z veslom, so deske recharge, ki jih lahko naročite na www.recharge.si.
Ne smemo pa pozabiti na vesla, ki so še drugi potrebni pripomoček za izvajanje tega lepega športa. Na tržišču obstaja veliko različnih vesel - ogljikova so bolj profesionalna, saj se med veslanjem upogibajo in pomagajo deskarju k najboljšemu izkoristku zaveslaja, cenovno ugodnejša pa so vesla iz aluminija in plastike, ki so manj odzivna in so namenjena bolj rekreativni uporabi. Omeniti velja še, da obstajajo različne oblike “lopat”, pri čemer so nekatere primernejše za valove, druge pa za čim hitrejše veslanje po mirni gladini. Cene vesel se gibljejo med 50 in 400 €.
Prepričan sem, da se bo šport, ki ga je svet že zelo dobro sprejel, razvil tudi v Sloveniji. Žusterna pri Kopru ali Strunjan pa sta idealni lokaciji, kjer lahko deskanje z veslom tudi preizkusite, saj si deske in vesla na teh dveh lokacijah lahko tudi izposodite in izveste več potrebnih informacij. V ustanavljanju pa je tudi prvi slovenski klub, SUP Klub (www.supklub.si), ki bo združeval navdušence deskanja z veslom in se trudil za promocijo ter informiranje o opisanem športu.






