Prvo soboto v marcu smo bili priče drugi izredni skupščini Jadralne zveze Slovenije, katero je sklical na 25. redni skupščini izvoljen Izvršni odbor (IO) na zahtevo nadzornega odbora. Na tej skupščini je imelo glasovalno pravico le 14 klubov, članic JZS, to so klubi, ki v skladu z 8. členom statuta JZS izpolnjujejo pogoje o članstvu v krovni organizaciji slovenskega jadranja.

Tako bi lahko na kratko opisal dogajanje na že povsem razcepljeni sceni slovenskega jadranja, ki se ne more pojaviti niti na skupnem odru, ampak dva tabora, oba povsem prepričana v "svoj prav", vodita vzporeden teater, vsak za drugo publiko. Prav to, da se protagonisti na obeh tragikomičnih gledaliških predstavah, sklicujejo na isti statut in dokumente, priča, da le-ti niso dorasli nastali situaciji.

Bolj zaskrbljujoče je bilo spremljanje nizke ravni komunikacije, kateri smo bili priče. Res je bilo pričakovati vročo razpravo, saj je bilo na skupščini prisotnih več »borcev za pravice« klubov, ki so bili zaradi neizpolnjevanja določb iz Pogodbe o pristopu v JZS izločeni iz glasovalnega stroja. To pa je tudi jabolko spora, ki je privedlo do te zelo zmedene situacije, ki se bo očitno vlekla vsaj toliko, kolikor bodo o tem mleli sodni mlini. Ti pa pri nas, kot vsi vemo, meljejo zelo počasi. Če bi naši sodni mlini mleli moko, bi Slovenci že davno pomrli.

Čeprav se je o tem razpravljalo že skoraj desetletje, podani pa so bili tudi uradni predlogi za ločevanje rekreacijskega jadranja na potovalno-tekmovalnih jadrnicah od tekmovalnega v mladinskih in olimpijskih jadralnih razredih ter vzgojo mladih jadralcev, po 24. skupščini JZS (7. 5. 2010) pa je Jadralni klub Jadro Koper tudi vložil tožbo pri Okrajnem sodišču, s katero je izpodbijal vse sprejete sklepe na skupščini, ki so bili sprejeti z glasovi klubov, ki zaradi neizpolnjevanja pristopne pogodbe niso imeli glasovalne pravice. Sodišče o tožbi še ni odločalo, poskusa mediacije s konstruktivnimi predlogi s strani JK Jadro Koper pa takratni predstavniki JZS niso sprejeli. Z vsemi temi nerešenimi problemi je potekala 25. redna skupščina (17. 12. 2010), na začetku katere predsednik JZS Gregor Veselko podal nepreklicno kolektivno odstopno izjavo Izvršnega odbora JZS, kar je jasno zapisano v zapisniku, ki ga je vodil in javno razgrnil takratni generalni sekretar Sašo Jurak. Zatem so bili izvoljeni nadomestni člani IO, odstopil pa je Nadzorni odbor in bil izvoljen nadomestni NO. Kljub temu pa je predsednik skupaj s pozneje odstavljenim sekretarjem še vnaprej skliceval seje IO, kot da ni odstopil, in je celo sklical izredno skupščino (le-to po statutu skliče IO, ne pa predsednik). Seveda glede rešitve vse bolj zapletenega vozla glede spoštovanja Statuta ni bilo narejenega nič drugega, kot ponovno razpihovanje žerjavice. Na tej nezakonito sklicani skupščini (15. 2. 2011) sklenejo, da se vsi sklepi, sprejeti na 25. redni skupščini, razveljavijo (!?) in da je Pogodba o članstvu neskladna s statutom, o kakršni koli spremembi pa spet nič. Na izredni skupščini pa ne sprejmejo (nepreklicnega) odstopa predsednika in IO. Kar tako, kot da redne skupščine sploh ni bilo! Še pred tem je bila s strani IO, potrjenega na »izbrisani« redni skupščini, sklicana izredna skupščina na dan 5. marca 2011, na katero so bili vabljeni delegati 14. klubov, ki delajo v skladu s še vedno veljavnim statutom JZS. Nanjo pa so prišli še nekateri delegati ali zastopniki klubov, ki po veljavnem statutu nimajo glasovalne pravice. Tisti, ki so se sklicevali na svoje pritožbe, podane na sklep, da se jih izloči, so izvedeli, da so jih poslali na nepravi naslov, to je nekdanjemu sekretarju, ki zavrača predajo dokumentov in pisarne JZS.

Seveda so dali »gostujoči« vse od sebe, da bi ustavili potek te izredne skupščine. Vročična razprava je bila preveč tudi za predsedujočega Draga Ferligoja, ki je sredi verbalnega trušča zapustil svoje mesto. Vodenje skupščine je za njim sprejel član predsedstva Vojko Petrič, ki je dnevni red uspel izpeljati do konca. Izvoljen je bil predlagani predsednik IO JZS, Aljoša Tomaž, in nadomestni člani IO, in sicer Marjan Božnik, Gorazd Fras in Igor Kraševec, nato je sledilo poročilo o delu JZS za leto 2010 ter program dela in okvirni finančni načrt JZS za leto 2011.

Glede na dejstvo, da se vrsta pravnikov ni mogla zediniti glede statusa sklicane skupščine (kar velja tudi za nekaj skupščin JZS nazaj) in tudi ne o izključitvi 62 klubov iz »glasovalnega stroja« skupščine, je skrajni čas, da se uredi statut JZS, ki je povsem nedorasel današnjemu stanju, času in razvoju JZS v zadnjem desetletju ali več. O tem so se strinjali tako eni kot tudi drugi, tudi Janko Kosmina, čeprav so se prav v času njegovega predsedovanja na stežaj odprla vrata društvom za vstop v JZS (v enem letu se je članstvo povečalo z 20 na 54 društev). Janko Kosmina meni, da trenutno stanje v JZS ni nikomur v čast in ga je potrebno rešiti; osnovni problem vidi v financiranju dejavnosti, saj je seznanjen z morda celo upravičeno bojaznijo, da se denar, ki ga JZS prejema namensko za mladinske, članske in olimpijske razrede, porablja v druge namene, vendar se istočasno ne strinja s takšnim načinom reševanja. Ponovno poudari, da bi to bilo lahko rešeno že prej s spremembo Statuta JZS. Po njegovem mnenju je res nesmiselno, da o strogo namenskem denarju, ki ga zveza prejema iz naslova različnih subjektov, odloča skupščina 76 klubov. Predlaga premislek spremembah Statuta JZS in o povečanih pristojnostih IO JZS, ki bi lahko samostojno odločal o porabi strogo namenskih sredstev za vrhunski šport. Škoda, da ni bil enakega mnenja, ko je imel vajeti JZS v svojih rokah. Očitno so že takrat »pozabili« na posledice združevanja dveh interesno zelo drugačnih strani, ter da je spremembam treba slediti tudi s statutom in vzporednimi pravilniki.

V poldrugem letu, ko sta se izmenjala dva predsednika, Lah in Veselko, so se člani IO intenzivno ukvarjali z raznimi pravilniki in se trudili, da bi dobro utečeno delo klubov in jadralcev postavili čim bolj na glavo, se ob sporna določila statuta ni prav nihče spotaknil. Da je nekaj šlo hudo narobe, priča že en sam podatek, velik upad naraščajnikov. V razredu optimist je število jadralcev padlo za dobro tretjino.

Deset dni za tem dejanjem pa izvemo, da je po tožbi JK Veter, JK Fireball, DVŠ Skipper Marina in JD Finn Slovenija proti JZS Okrajno sodišče v Kopru dne 15. 3. 2011 izdalo začasno odredbo, s katero je Jadralni zvezi Slovenije prepovedalo registrirati Aljošo Tomaža za predsednika JZS.

Okrajno sodišče v Kopru je prepovedalo, da Aljoša Tomaž zastopa in predstavlja JZS, da odreja izvrševanje finančnega načrta JZS in opravlja druge naloge po statutu JZS. Okrajno sodišče je nadalje prepovedalo, da Gorazd Fras, Igor Kraševec in Marjan Božnik vršijo kakršno koli nalogo kot člani izvršnega odbora JZS. Sodišče je odločilo tako, ker je ugotovilo, da je verjetno, da so sklepi skupščine z dne 5. 3. 2011 neveljavni, začasna odredba pa je potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Zanimivo. Kaj pa vse dosedanje pritožbe?