V prvem tednu februarja je pet na 25. skupščini JZS izvoljenih članov Izvršnega odbora Jadralne zveze Slovenije sklicalo tiskovno konferenco z namenom, da slovenskim medijem predstavijo potek dogodkov po zadnji skupščini JZS.

Predstavniki klubov (JK Burja, JK Pirat, JK Jadro, ŠD Piran, JK Pirat in JK Ranca), vsi tudi člani IO, so predstavili težave, ki so nastajale s stihijskim širjenjem članstva v krovni organizaciji slovenskega jadranja. Le-to je na ustanovni skupščini leta 1986 ustanovilo šest jadralnih klubov, ki so gojili športno jadranje in vzgojo mladih jadralcev in temu primerno zastavili delo v JZS. Nadaljevalo se je s širitvijo in sprejemanjem klubov, katerih večidel ne goji te osnovne dejavnosti, ki je pogoj za članstvo v krovni organizaciji slovenskega jadranja, ampak se ukvarjajo le z rekreativnim jadranjem, vrsta teh pa celo nima registriranih članov pri JZS (verificiranih jadralcev). Vsi pa imajo pravico soodločati, čeprav statut JZS tudi to regulira. Vendar pa je prevelika toleranca v zadnjih letih pripeljala do tega, da so klubi, ki imajo vsaj 90 odstotkov tekmovalcev in jadralskega naraščaja in se ukvarjajo z osnovnim poslanstvom, po uveljavljenem sistemu - en klub en glas, v manjšini in ne morejo niti soodločati o delitvi sredstev, katera so namenjena kategoriziranim jadralcem. Po 25. skupščini pa nekdanji predsednik Gregor Veselko, ki je že na začetku skupščine podal svoj nepreklicni odstop, in že razrešeni generalni sekretar še vedno skušata voditi Jadralno zvezo, sklicujeta razrešeni IO in sta celo sklicala izredno skupščino. Sklicevanje teh na pravno mnenje je zelo enostransko. Na skupščini je bila morda res narejena proceduralna napaka, ker prisotni niso glasovali o razrešitvi predsednika, ki je takoj po podanem odstopu zapustil skupščino, zato pa je bil izvoljen nov IO, s katerim bi moral gospod Veselko, potem ko se je ponovno vrnil na sceno in začel vihteti dirigentsko paličico, delati naprej. A se to ni zgodilo, pač pa je po zbranih podpisih več kot tretjine klubov sklical "svojo" izredno skupščino. To pa po statutu sklicuje IO. Torej je tudi tu prišlo do grobe kršitve veljavnega statuta JZS (18. člen).

Predstavniki medijev so bili seznanjeni tudi s tem, da je IO za 5. marec sklical izredno skupščino JZS, na kateri naj bi se izvolilo predsednika, ki bo imel moč in posluh za konstruktivno delo v korist športnikov in bo sposoben zagotoviti nujna finančna sredstva za delo JZS, kakor tudi za priprave slovenskih jadralcev na OI leta 2012, do katerih nas loči le še 18 mesecev.

Nekaj dni po srečanju IO z mediji se je v Ljubljani zgodila izredna skupščina Veselkove zveze, na kateri so sklenili, da je pogodba o članstvu neskladna s statutom in da imajo pravico glasovanja vsi klubi - člani JZS. Pravico do članstva pa imajo vsa društva oziroma klubi, ki se kakor koli ukvarjajo z dejavnostjo jadranja na vodi. O kakršni koli spremembi pogodbe o članstvu, katere podpis je pogoj za sprejem društva ali kluba v JZS (7. člen statuta), pa nič! Temu je sledila ugotovitev, da so vsi sklepi, sprejeti na 25. redni skupščini, ki je zasedala 17. decembra lani, nični in se razveljavijo. Posledično izredna skupščina ni sprejela odstopa IO in predsednika IO, podanega na omenjeni redni skupščini, in le-ti nadaljujejo z delom naprej. Razrešili pa so nekdanji nadzorni odbor, in sicer: Emila Mesariča, Viljema Orla, Stanislava Žbogarja in Dušana Puha, ter izvolili nov nadzorni odbor, kateremu bo predsedoval Mitja Kosmina.

Seveda se na obeh bregovih krešejo mnenja o pravni veljavnosti potez ene in druge strani, ki še vedno delujeta na dveh bregovih. Na 25. redni skupščini izvoljeni člani IO pa za 5. marca sklicujejo "svojo" izredno skupščino in pri tem sporočajo (povzeto iz pisma IO, razposlanega nekaj dni po izredni skupščini): "Zaradi nespoštovanja statuta naše zveze je nastalo delovanje nepregledno in ni vodilo k ciljem, za katere je JZS sploh nastala. Prišlo je tudi do nestrokovnih in škodljivih potez ter neučinkovite, nesmotrne porabe sredstev, ki niso vodile k skupni koristi vseh tistih, ki so si prizadevali za uresničevanje načel JZS. O tem priča tudi (neveljavni) sklic izredne seje skupščine JZS, ki vodi v še bolj kaotično delovanje in nima ničesar skupnega z jadranjem; oglejte si le imena »novoimenovanih« organov.

Zaradi številnih utemeljenih kritičnih pripomb k delu in z namenom, da se razmere razčistijo, je IO JZS sklenil, da vsem tistim klubom in društvom, skladno z 8. členom statuta ter 5. členom pogodbe o včlanitvi (pristopu) v JZS, ki niso poslali poročila o dejavnosti kluba ali društva v letu 2010 ali drugače niso izpolnjevali statutarnih (pogodbenih) obveznosti, članstvo preneha.

Poudariti moramo, da IO s tem ni hotel kakor koli ovirati dejavnosti tistih, ki jim je članstvo tako prenehalo, zato je sprejel še nekaj odločitev, s katerimi tekmovalcem teh klubov kljub temu omogoča tekmovanje v letu 2011, kakor tudi omogočiti izpeljavo regat, ki so bile že načrtovane v teh klubih v letu 2011. Te začasne rešitve bodo omogočile, da se delo v teh klubih nadaljuje in se tako lahko neovirano vključijo v preoblikovanje pravil delovanja JZS, ki jih nameravamo dopolniti na naslednji redni skupščini JZS. Za izredno skupščino JZS, ki je bila sklicana za 5. 3. 2011 v Kopru, pa je dnevni red osredotočen zlasti na obravnavo poročila o delu za leto 2010 in obravnavo načrtov za leto 2011."

Vse kaže, da razpleta še ne bo tako kmalu. Najprej počakajmo na izid druge izredne skupščine, katero sklicuje na 25. redni skupščini izvoljen IO. Temu bo brez dvoma sledila še vrsta takšnih in drugačnih razprav na takšnih ali drugačnih "bojnih" poljih. Nič tega pa ne gre v prid ali ugled slovenskega jadranja.

Osebno menim, da bi se že pred leti moralo ločiti vzgojo mladih in tekmovalno jadranje od preostalih zvrsti tekmovalnega jadranja na regatno-potovalnih jadrnicah in od rekreativnega jadranja. Za to pa je potrebno ločiti društva in klube na sekcije z ločenimi delovnimi odbori in računi, kar je treba regulirati s statutom, ki bo prilagojen današnjemu času. Nobene potrebe pa ni po dveh ločenih zvezah. Če bi na to pristali že pred leti - podoben predlog je bil podan v času, ko sta se na čelu JZS menjala Janko Kosmina in Stanislav Žbogar, a ni našel dovolj pristašev - danes prav gotovo ne bi imeli takšne zmešnjave, saj JZS vzporedno "vodita" obe struji. Vsaka prepričana v svoj prav!